Jedro

Pobudo za nadaljevanje postopka lahko da vsak udeleženec v postopku, čigar v interesu je dokončna ureditev razmerij, v konkretnem primeru glede spornega vprašanja lastništva parcele.

Na splošno velja, da so v postopku zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, ki sledi postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine, udeleženci vsaj tisti, ki so nastopali v prvotnem postopku. Sodišče torej s procesnimi odločitvami, kot sta ločeno obravnavanje predlogov za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča ter prednostna odločitev o prvem predlogu, na obstoj pravnega interesa udeležencev ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (tč. A.I) za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj za prvega in drugega predlagatelja štelo prvega predlagatelja, (tč. A.II) ugotovilo, da kot pravna naslednica po pokojnem D. D. v tem postopku nastopa U. D., (tč. A.III) umik prijave udeležbe družbe N., d.d., vzelo na znanje in ugotovilo, da slednja ni več udeleženka tega postopka, (B.) ugotovilo, da se postopek nadaljuje z naslednjimi predlagatelji: 1. D. B., 2. D. T., 3. B. H., 4. V. K., proti nasprotnim udeležencem: 1. F., d. d., 2. Mestna občina, ob udeležbi: 1. I. D., 2. M. D., 3. G. B., 4. J. Ž., 5. U. D. (C.I‒VI) postavilo sodno izvedenko urbanistične stroke in odločilo o vsem, kar zadeva njeno delo.

2. Zoper razdelek B izpodbijanega sklepa se pritožuje prvi nasprotni udeleženec (prvotni predlagatelj) iz razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Sodišču primarno predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da postopek ustavi in posledično razveljavi izpodbijani sklep v razdelku C, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Opozarja na to, da postopek ni več potreben, saj zemljišči z ID znakoma X-2635/0-0 in X-2637/0-0, ki sta predmet postopka, že predstavljata splošni skupni del stavbe v etažni lastnini v korist vsakokratnih lastnikov stavbe št. 797, k.o. X. Ker ni več izpolnjena procesna predpostavka za vodenje postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, bi sodišče moralo ustaviti postopek že po uradni dolžnosti, najmanj pa z upoštevanjem njegovega umika predloga. Sodišču očita kršitev določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ker je kljub temu nadaljevalo postopek, neustrezno sklicujoč se na določbi 2. odst. 48. čl. in 3. odst. 43. čl. ZVEtL-1, ki naj bi se uporabljali le v okviru predhodnega ugotavljanja, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, za kar v tej zadevi ni (več) pogojev. Ker ni vsebinske predpostavke za odločanje o predlogu predlagatelja glede pripadajočega zemljišča, ni pogojev za nadaljnjo presojo, ali je določeno zemljišče skupno pripadajoče več stavb. Meni, da lahko nadaljevanje postopka predlagajo zgolj tisti udeleženci, ki bi v tej zadevi (in ne v drugi zadevi morebitne določitve skupnega pripadajočega zemljišča) lahko bili predlagatelji (in bi bili lahko zaradi umika predloga prizadeti), ne pa tisti, na predlog katerih se postopek niti začeti niti voditi ne bi mogel, kajti v njihove interes umik predloga ne more poseči. Predlagatelji so lahko le etažni lastniki stavbe št. 797, k. o. X in kvečjemu občina. To, da bi morebiti etažni lastniki stavbe št. 839, k. o. X lahko vložili nov predlog za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča, s to zadevo nima nikakršne zveze. Poudarja, da novi predlagatelji nimajo legitimacije za to, da bi lahko zahtevali nadaljevanje postopka, prav tako nimajo legitimacije za vložitev predloga, kakršen je bil vložen v tej zadevi, kar kaže na to, da je odločitev sodišča o njihovem (novem) statusu ter posledično odločitev o nadaljevanju postopka in postavitvi izvedenke urbanistične stroke nepravilna in nezakonita. Nadalje poudarja, da sodišče ni imelo podlage za (smiselno) uporabo 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sklicujoč se na aktualno prakso, npr. sklep VSL I Cp 414/2016. Dvomi o pravilnosti odločitve sodišča, da na strani predlagatelja hkrati nastopata prejšnja zemljiškoknjižna lastnika (prvi in drugi predlagatelj) in nova zemljiškoknjižna lastnika ‒ pridobitelja (tretji in četrti predlagatelj), s čimer naj bi napačno uporabilo kombinacijo 1. in 2. odst. 190. čl. ZPP brez njegovega soglasja. Nasprotuje udeležbi prvega in drugega predlagatelja, ki naj ne bi imela (več) pravnega interesa za udeležbo v postopku, ker nista niti etažna lastnika stavbe št. 797 niti (več) etažna lastnika stavbe št. 839, obe k. o. X, stavbe na naslovu T. O tem, kateri drug njun interes bi bil lahko prizadet, nista pojasnila. Meni, da bi zaradi tega moralo sodišče zavrniti njuno nadaljnjo udeležbo.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in smiselno predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku je prvotni predlagatelj (zdaj prvi nasprotni udeleženec) predlagal, naj sodišče ugotovi, da parceli 2635 in 2637, obe k. o. X predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi št. 797 na naslovu M. Med postopkom je sodišče obvestil, da je bilo odločeno o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine na navedeni stavbi, s čimer je prišlo do dokončne ureditve zemljiškoknjižnega stanja na navedenih parcelah (lastništvo je bilo vpisano v korist vsakokratnih lastnikov na naslovu M., med njimi tudi predlagatelja), zaradi česar naj ne bi bila več izpolnjena procesna predpostavka za vodenje postopka iz 41. čl. ZVEtL-1. Sodišču je primarno predlagal, da ustavi postopek po uradni dolžnosti (pravilno: zavrže predlog), podrejeno pa, naj šteje, da umika svoj predlog. Sodišče ni ustavilo postopka, ampak ga je, sklicujoč se na določbo 1. odst. 24. čl. ZNP, nadaljevalo z zamenjavo procesnih položajev tako, da sta drugi in tretji nasprotni udeleženec postala prvi in drugi predlagatelj ter sedmi in osmi udeleženec tretji in četrti predlagatelj, prvotni predlagatelj pa prvi nasprotni udeleženec.

6. Zdajšnji predlagatelji so v postopku trdili, da parcela 2635 obenem predstavlja skupno pripadajoče zemljišče k stavbi št. 839, k. o. X, na naslovu T., torej da gre za pripadajoče zemljišče dveh stavb. Prvi in drugi predlagatelj sta bila udeleženca postopka od začetka (enotnega) postopka, ki se je začel s predlogom za vzpostavitev etažne lastnine. Tretji in četrti predlagatelj sta po pridobitvi posameznega dela stavbe na naslovu T. prijavila svojo udeležbo v postopku na podlagi 4. odst. 48. čl. ZVEtL-1, ker bi utegnil biti s končno odločitvijo v tem postopku prizadet njun pravni interes1. Ker sta bila udeleženca v postopku (in bi lahko predlagala začetek postopka po tem zakonu, konkretneje postopek zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu T.) in sta po umiku predloga s strani predlagatelja prevzela pobudo za nadaljevanje postopka, je odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka pravilna in skladna z 8. čl. ZVEtL-1. 7. ZVEtL-1 v 8. čl. določa, da kadar se postopka poleg predlagatelja udeležujejo tudi drugi udeleženci, lahko sodišče ustavi postopek, zavrže predlog ali ga zavrne zaradi razlogov na strani predlagatelja le, če drugi udeleženci v postopku, ki bi bili upravičeni predlagati začetek postopka po tem zakonu, na poziv sodišča ne opravijo potrebnih procesnih dejanj oziroma ne predlagajo nadaljevanja postopka.

8. Ni pomembno, ali je bila procesna predpostavka iz 41. čl. ZVEtL-1 podana oziroma ali bi sodišče moralo že po uradni dolžnosti zavreči predlog zaradi njenega domnevnega neobstoja, opustitev česar sodišču očita pritožnik; oba procesna položaja (tako zavrženje predloga, kot tudi ustavitev postopka) dajeta podlago za nadaljevanje postopka.

9. Možnost prevzema pobude za nadaljevanje postopka pa ni pridržana samo predlagateljem, ki bi lahko podali vsebinsko identičen predlog kot predlagatelj, torej samo ostalim etažnim lastnikom stavbe na naslovu M. ali občini, kot si to (pre)ozko tolmači pritožnik. Pobudo za nadaljevanje postopka lahko da vsak udeleženec v postopku, čigar v interesu je dokončna ureditev razmerij, v konkretnem primeru glede spornega vprašanja lastništva parcele št. 2635. Med take udeležence nedvomno sodita tretji in četrti udeleženec.

10. Pritožnik nadalje neutemeljeno nasprotuje udeležbi prvega in drugega predlagatelja. Kot izhaja iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje, sta bila omenjena vključena v prvotni enotni postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine kot tedanja zemljiškoknjižna lastnika začasno vpisanega dela št. 901 v stavbi z naslovom M. Na splošno velja, da so v postopku zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, ki sledi postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine, udeleženci vsaj tisti, ki so nastopali v prvotnem postopku. Torej sodišče s procesnimi odločitvami, kot sta ločeno obravnavanje predlogov za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča ter prednostna odločitev o prvem predlogu, na obstoj pravnega interesa udeležencev ne more vplivati.

11. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, preizkus prvostopenjskega sklepa pa tudi ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), zato je bilo treba pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 37. čl. ZNP).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato na podlagi 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 37. čl. ZNP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe).

1 Če ne bi sama prijavila udeležbe, bi ju sodišče skladno z 2. odst. 48. čl. ZVEtL-1 po uradni dolžnosti pozvalo, da se udeležita postopka.