Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrednost spornega predmeta mora tožnik navesti v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP že v tožbi. Če tožnik spremeni tožbeni zahtevek, mora navesti to vrednost tudi za spremenjeni tožbeni zahtevek. Posebej to velja tedaj, ko tožnik sprva uveljavlja denarni zahtevek, kjer ni potrebna posebna označba vrednosti spornega predmeta, ker je ta izražena že s tožbenim zahtevkom samim.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima status samostojne (nove) tožbe (190. člen ZPP).
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je zahteval, da mu toženec prepusti telefonsko linijo št...., sicer bo dovoljenje za preselitev navedene telefonske linije iz toženčevega na tožnikov naslov nadomestila sodba. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi, podrejeno pa ju razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Tožnik je vložil še dopolnitev k reviziji.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Tožnik je sprva zahteval, da mu mora toženec plačati 95.548,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Uveljavljal je torej čisti denarni zahtevek. Nato je z vlogo z dne 17.8.1992 tožbo spremenil tako, da je od toženca zahteval alternativno izpolnitev, in sicer plačilo že navedenega zneska ali prepustitev protipravno prilaščenega telefonskega priključka. Nato je z vlogo z dne 18.11.1992 zopet spremenil tožbeni zahtevek tako, da je opustil denarni zahtevek in zahteval le prepustitev telefonske linije št.... z grožnjo, da bo sodba nadomestila toženčevo dovoljenje za preselitev te linije iz stanovanjskega objekta P., R., na tožnikov naslov.
Nadaljnje spremembe tožbe niso bile več dovoljene. Sodišči prve in druge stopnje sta tako odločali samo o tem zahtevku.
Navedeni zahtevek pa ni (več) denarni zahtevek. Zato zanj veljajo določbe o dovoljenosti revizije za nedenarne zahtevke. Po 3. odstavku 382. člena ZPP pa revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. V času vložitve tožbe je bil to še znesek 8.000,00 SIT (Uradni list SFRJ, št. 20/90).
Vrednost spornega predmeta mora tožnik navesti v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP že v tožbi. Če tožnik spremeni tožbeni zahtevek, mora navesti to vrednost tudi za spremenjeni tožbeni zahtevek. Posebej to velja tedaj, ko tožnik sprva uveljavlja denarni zahtevek, kjer ni potrebna posebna označba vrednosti spornega predmeta, ker je ta izražena že s tožbenim zahtevkom samim.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima status samostojne (nove) tožbe (190. člen ZPP).
Tožnik v vlogi, s katero je spremenil svoj tožbeni zahtevek, ni navedel vrednosti spornega predmeta za spremenjeni zahtevek. V uvodu navedene vloge je bilo navedeno le naslednje: "Zaradi: plačila 95.548,00 SIT s pp oz. prepustitve tlf. priključka". Ker je tožnik v tej vlogi tožbeni zahtevek spremenil iz denarnega v nedenarnega, bi moral, bodisi takrat ali pa najpozneje preden se je na prvem naroku za glavno obravnavo spustil v obravnavanje glavne stvari, navesti tudi vrednost spornega predmeta za ta spremenjeni tožbeni zahtevek. Tožnik tako ni ravnal in tudi v naslednjih pripravljalnih vlogah vrednosti spornega predmeta ni navedel. Dejstvo, da je sodišče za potrebe odmere taks uporabilo znesek, ki je bil sprva vtoževan, ne more vplivati na dovoljenost revizije.
Ker si torej tožnik s spremenjenim tožbenim zahtevkom, ki ni denarna terjatev, ni zagotovil pravice do revizije, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.