Jedro

Po soločbi 5. odstavka 204. člena ZDR ima neizbrani kandidat možnost zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem le v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca in še to le v primeru, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. V primeru kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pa je na podlagi 7. odstavka 6. člena ZDR podana le odškodninska odgovornost delodajalca skladno s splošnimi pravili civilnega prava. Ker je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, je treba njegovo tožbo kot prepozno zavreči (204/5. čl. ZDR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikovo tožbo, ki jo je vložil v tem individualnem delovnem sporu, zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik, ki smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge – bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje, to je Okrajno sodišče v Mariboru, njegovo tožbo očitno štelo za pravočasno, saj je v nasprotnem primeru ne bi odstopilo delovnemu sodišču. Sodišče prve stopnje bi moralo v tem individualnem delovnem sporu odločiti po vsebini, saj v obvestilu o neizbiri ni bilo pravilnega pravnega pouka. Sklicuje se na judikate Vrhovnega sodišča RS, pa tudi pritožbenega sodišča, in izpostavlja različna vprašanja v zvezi z napačnim pravnim poukom, obsegom sodne presoje v primeru sporov o izbiri kandidata, diskriminacijo ipd. Pri tem izpostavlja, da je glede prepozne tožbe in sodnega varstva izpodbijani sklep v konfliktu s stališči v zadevi opr. št. Pdp 73/2012. Obvestilo neizbranim kandidatom v konkretnem primeru ne vsebuje pravnega pouka, zato je rok za vložitev tožbe neomejen. Izbrana kandidatka ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za delo, zato sodno varstvo po 5. odstavku 204. člena ZDR ni pravilno. V sklepu opr. št. Pdp 73/2012 je sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo zavrglo, zmotno uporabilo materialno pravo, glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine pa sprejelo preuranjeno odločitev. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik je v obravnavani zadevi dne 20. 8. 2012 vložil tožbo „zaradi kršitev pravic pri zaposlovanju in brezposelnosti ter kršitve enakopravnosti na podlagi izobrazbe in invalidnosti“, ker je tožena stranka kršila pravice v postopku razpisa za delovno mesto profesor fizike in izbrala kandidatko, ki po tožnikovem mnenju ni izpolnjevala pogojev za zasedbo tega delovnega mesta. Tožba je bila vložena na Okrajno sodišče v Mariboru, ki je tožnika s sklepom opr. št. II P 888/2012 pozvalo, da tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni, nato pa se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu sodišču v Maribor. Tožnik je z navedeno tožbo uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova dohodka za šolsko leto 2011/2012 v višini 12 bruto plač učitelja za 35 plačni razred.

Prvostopenjsko sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo kot prepozno vloženo in se oprlo na določbe 5. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.). Po tej določbi ima namreč neizbrani kandidat možnost zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem le v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca in še to le v primeru, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. V primeru kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pa je na podlagi 7. odstavka 6. člena ZDR podana le odškodninska odgovornost delodajalca skladno s splošnimi pravili civilnega prava. Ker je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo. Upoštevalo je dejstvo, da je bilo v sporu opr. št. Pd 713/2011 ugotovljeno, da je tožeča stranka prejela obvestilo delodajalca o neizbiri na razpisano delovno mesto dne 29. 8. 2011. To izhaja iz pravnomočnega sklepa Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 714/2011 z dne 22. 3. 2012 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 454/2012 z dne 13. 9. 2012 (s katerim je bila zavržena tožba z dne 10. 11. 2011, ki se je nanašala na izbiro kandidata pri toženi stranki v okviru istega razpisa, tožnik pa je zahteval razveljavitev izbirnega postopka in pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z izbrano kandidatko, ter ponovitev izbire – priloge C1 do C4).

Na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnikova tožba prepozna, nima nikakršnega vpliva dejstvo, da je bila zadeva zaradi stvarne nepristojnosti odstopljena pristojnemu sodišču s strani Okrajnega sodišča v Mariboru. Če sodišče ugotovi, da za odločanje ni stvarno pristojno, se mora izreči za nepristojno in zadevo odstopiti v nadaljnje odločanje pristojnemu sodišču in niti ne sme sprejemati drugačnih odločitev v zvezi s tožbo. Sodišče mora na pravočasnost vložene tožbe v individualnih delovnih sporih paziti po uradni dolžnosti, v okviru pravilne uporabe materialnega prava. Sodno varstvo je v primerih, ko neizbrani kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, določeno v ZDR, uveljavljati pa ga je potrebno, kot je že navedeno, v 30 dneh od prejema obvestila delodajalca. Prekluzivni zakonski rok za vložitev tožbe se ne more podaljševati, četudi obvestilo delodajalca ne vsebuje ustreznega pravnega pouka oziroma opozorila glede sodnega varstva, zlasti ker v 28. členu ZDR, ki ureja pravice neizbranega kandidata, ne določa pravnega pouka (glede sodnega varstva v primeru diskriminacije) kot obvezne sestavine pisnega obvestila neizbranemu kandidata o tem, da ni bil izbran. Zato so pritožbene navedbe tožnika s tem v zvezi neutemeljene.

Pritožbeno sodišče na preostale obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilnosti postopka izbire kandidata oziroma na sklicevanje tožnika na številne judikate Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega delovnega in socialnega sodišča, ne odgovarja, ker za odločitev o utemeljenosti tožnikove pritožbe niso odločilnega pomena (člen 360/1 ZPP v zvezi s členom 366/1 ZPP).

Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (člen 365/2 ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ni priglasil.