Jedro

Za veljavno vročitev opomina je bistveno, da je najemnik v času prejema opomina najemodajalca sposoben zavarovati svoje pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 194,22 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ter izselitev in izpraznitev stanovanja.

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da toženki ni bila veljavno opravljena vročitev opominov pred tožbo. Iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da je toženka razumela pomen obeh opominov. Poleg tega sta bila tudi toženkina polnoletna otroka seznanjena z njuno vsebino in sta bila sposobna ustrezno ravnati. Pomanjkanje toženkinega voljnega elementa torej ne predstavlja ovire za dejansko izpolnitev zahtev. Z opominoma so bila zahtevana ravnanja, ki niso bila vezana na toženko kot osebo. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je navedlo, da toženka v času vročitev opominov ni mogla zavarovati svojih pravic. Izvedenec je ugotovil toženkino trenutno zdravstveno stanje in ni podal ugotovitev, na podlagi katerih bi lahko zaključili, da toženka v obdobju vročitve opominov ni bila sposobna zavarovati svojih pravic. Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje napačno ocenilo, izvedenčeva izpoved pa je zgolj ugibanje. Za obdobje, ko sta bila toženki vročena oba opomina, ni zdravstvene dokumentacije. O njenem zdravstvenem stanju ni bilo mogoče zaključiti niti na podlagi izpovedbe njenih otrok. Napačen je zaključek sodišča, da tožnica ni izkazala, da toženka z otrokoma uporablja stanovanje na način, ki pogosto ali huje moti druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanj. Ponovno opiše posamezne načine motenja in se sklicuje predvsem na hrup ter nevzdržne higienske razmere v stanovanju. Trditveno podlago je natančno opisala in predlagala ustrezne dokaze. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženkin začasni zastopnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Kot bistveno je navedel, da toženkina otroka nista pogodbeni stranki najemne pogodbe, toženka pa je starejša oseba z osebnostnimi težavami. Tožnica je dolžna konkretni socialni problem rešiti v skladu z načelom socialne države.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna, natančna in prepričljiva ter skladna z določilom 8. člena ZPP, zato jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Strinja se tudi z ugotovitvijo, da toženka v času vročitve opominov z dne 14. 6. 2010 in 30. 9. 2011 zaradi odsotnosti voljnega elementa ni bila sposobna zavarovati svojih pravic. Tožnica zmotno meni, da je sodišče napačno ocenilo mnenje izvedenca psihiatrične stroke. Ugotovitev sodišča ima podlago v izvedenčevi izpovedbi(1), ki je prepričljivo pojasnil, da toženka tudi v letu 2010 in 2011 ni bila sposobna skrbeti za higieno svojega okolja, saj je bila že takrat depresivna in se ni ustrezno zdravila. Poleg tega je izvedenec že v pisnem mnenju ugotovil, da se je toženka že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja zdravila zaradi psihičnih težav, ki so bile ovrednotene kot nevrotične in depresivne. Tožnica torej zmotno meni, da je izvedenec v ustni izpovedbi zgolj ugibal o toženkinem zdravstvenem stanju v času vročitve opominov. Za veljavno vročitev opomina je bistveno, da je najemnik v času prejema opomina najemodajalca sposoben zavarovati svoje pravice, sicer ni mogoče šteti, da je tožeča stranka veljavno izpolnila zakonsko dolžnost iz 3. odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona(2). Sodišče prve stopnje je torej pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je na podlagi mnenja izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da toženka ni bila zmožna zavarovati svojih pravic v času seznanitve z opominoma. Ker je toženka pogodbena stranka najemne pogodbe, ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi toženkina otroka lahko ravnala v skladu z opominoma.

6. Pritožbeno sodišče še pripominja, da ugotovitev izvedenca, da toženka ni sposobna ustrezno poskrbeti za lastno higieno in higieno svojega okolja zaradi psihomotoričnih težav, nezainteresiranosti in anhedonije, izključuje obstoj dejanskega stanja zlorabe pravic, izvirajočih iz neprofitnega najemnega razmerja z državo. Izvedenec je ugotovil, da je treba toženko zaradi zdravstvenih težav namestiti v ustrezen socialno varstveni zavod. Sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja je urejen v Zakonu o duševnem zdravju. Predvideni so ustrezni postopki za sprejem oseb z duševnimi motnjami v ustrezno oskrbo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pa tudi kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena), ni, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8. Tožnica ni priglasila pritožbenih stroškov. O stroških odgovora na pritožbo, ki ga je podal začasni zastopnik, je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi določb 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in določb Odvetniške tarife. Toženi stranki je priznana nagrada za odgovor na pritožbo po tar. št. 3210 v višini 139,20 EUR ter stroški za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 194,22 EUR. V primeru zamude s plačilom bo tožnica dolgovala tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti.

Op. št. (1): Prim. list. št. 133. Op. št. (2): Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 7. 2014, opr. št. I Cp 1544/2014.