Jedro

Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo odgovor na tožbo z dne 11. 7. 2023.

2.Zoper navedeno odločitev se pritožuje sam toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je sodišče zmotno razlagalo 386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj se omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika ne razteza na njegovo procesno sposobnost vložiti odgovor na tožbo. Vložitev odgovora na tožbo predstavlja procesno, ne pa pravno razpolaganje. Namen zakonodajalca je v tem, da se stečajnemu dolžniku prepreči razpolaganje s premoženjem na način, da bi ga podaril, prodal ali obremenil. V okvir omejitve poslovne sposobnosti sodijo le tisti posli, ki bi pomenili razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, nikakor pa te omejitve ni mogoče razumeti kot splošne (generalne) omejitve poslovne sposobnosti.

3.Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo pridružuje navedbam iz pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz podatkov spisa ter podatkov portala AJPES izhaja, da je bil nad tožencem 8. 9. 2021 začet postopek osebnega stečaja St 0000/2020. Toženec je dne 11. 7. 2023, torej po začetku stečajnega postopka, vložil odgovor na tožbo v tej zadevi, ki se vodi zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice. Na dne 22. 11. 2023 je odgovor na tožbo vložil še stečajni upravitelj.

6.Po določbi 386. člena ZFPPIPP se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, niti s premoženjem, ki bi lahko kakor koli vplivalo na njen obseg.1 Pri razpolaganju s tem premoženjem je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), medtem ko lahko s premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, stečajni dolžnik razpolaga samostojno.

7.Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti,2 je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.3

8.Pritožbeno sodišče pritrjuje stali
61u izpodbijanega sklepa, da na obseg ste
0dajne mase lahko vpliva izlo
0ditvena pravica to
7enice, o (ne)obstoju katere te
0de predmetni pravdni postopek. Z uveljavljanjem zahtevka na ugotovitev obstoja izlo
0ditvene pravice to
7enica namre
0d zahteva, da se iz ste
0dajne mase izlo
0di premo
7eenje, ki naj ne bi pripadalo to
7encu kot ste
0dajnemu dol
7eniku. Ker je skrb ste
0dajnega upravitelja v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, je ta v skladu z namenom ste
0dajne zakonodaje poobla
61
0den za zastopanje ste
0dajnega dol
7enika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg ste
0dajne mase.4 Zakaj je temu tako, povedno ka
7eejo navedbe odgovora na to
7bo v konkretni zadevi, ko ste
0dajni dol
7enik izlo
0ditvenemu zahtevku v celoti pritruje in si s tem prizadeva za zmanj
61anje ste
0dajne mase.

9.To
7enec, proti kateremu te
0de osebni ste
0daj glede premo
7eenja, ki lahko vpliva na obseg ste
0dajne mase, v predmetnem pravdnem postopku torej nima procesne sposobnosti. Kot tak v pravdi ne more nastopati sam, ampak v njegovem imenu procesna dejanja lahko opravlja njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78.
0dlena ZPP). Povedano
61e druga
0de - procesna dejanja, ki jih opravi sam, se ne upo
61tevajo. To
7encu velja pri tem
61e pojasniti, da to ne velja le za njegov odgovor na to
7bo, katerega je sicer prvostopno sodi
61
0de zavrglo5, ampak tudi za podajanje navedb, prerekanje ali priznanje dejstev ipd.

10.Ker prito
7ebni razlogi niso podani, prito
7ebno sodi
61
0de pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upo
61tevnih razlogov, je prito
7ebo to
7enca, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. druga to
0dka 365.
0dlena, 366.
0dlen, drugi odstavek 350.
0dlena ter 353.
0dlen ZPP).

-------------------------------

1Prim. VSRS sklep III Ips 124/2015, VSL sklep II Cp 1260/2022.

2Pravdna ali procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno opravlja procesna dejanja. ZPP jo veže na obstoj poslovne sposobnosti v materialnem pravu: kdor je popolnoma poslovno sposoben, je tudi procesno sposoben in lahko v pravdi samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja (prvi odstavek 77. člena ZPP).

3Primerjaj VSRS sklep II DoR 21/2017, VSL sklep II Cp 1260/2022, VSL sklep II Cp 336/2019,VSL sklep II Cp 1278/2015, VSL sklep I Cp 994/2015, VSL sklep I Cpg 367/2010.

4Glej VSRS Sklep III Ips 124/2015.

5Prvostopnemu sodišču toženčevega odgovora na tožbo niti ne bi bilo potrebno zavreči, saj bi ga lahko kot neupoštevnega zgolj prezrlo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 77, 77/1, 78, 78/1<br> Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.