Jedro

Iz bistveno istih razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče nazadnje pojasnilo v sklepu III R 3/2024 z dne 12. 3. 2024, niti v zdaj obravnavani zadevi do spora o pristojnosti še zares ni prišlo in je predlog okrožnega sodišča preuranjen. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku v pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, temveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je 29. 4. 2024 razveljavilo svoj sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Slednje je Višjemu sodišču v Ljubljani v dopisu z dne 24. 7. 2024 ob sklicevanju na prvi odstavek 24. in prvi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlagalo, naj odloči v sporu o pristojnosti. Samo naj ne bi bilo stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi, pač pa naj bi bilo to Okrajno sodišče v Ljubljani.

2.Iz bistveno istih razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče nazadnje pojasnilo v sklepu III R 3/2024 z dne 12. 3. 2024, niti v zdaj obravnavani zadevi do spora o pristojnosti še zares ni prišlo in je predlog okrožnega sodišča preuranjen.

3.V tej zadevi sicer res ni videti, da bi šlo za gospodarski spor, zlasti ker toženka kot fizična oseba ni samostojna podjetnica niti se spor ne nanaša na kakšno takšno njeno preteklo pridobitno dejavnost (2. točka prvega odstavka 481. člena ZPP), vrednost spornega predmeta pa je nižja od 20.000 EUR (prvi odstavek 32. člena ZPP). Vendar kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, zgoraj navedenega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino, ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od sodišč splošne pristojnosti (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, temveč samo za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Če torej sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstop­ljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno drugo sodišče splošne pristojnosti ali sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču.

4.Takšno ravnanje tudi omogoči, da sklep o nepristojnosti s pritožbo najprej izpodbijata pravdni stranki, v nadaljnjem koraku pa lahko (v nekaterih primerih, prim. drugi in tretji odstavek 24. člena ZPP) sodišče, ki mu je po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadeva odstopljena kot pristojnemu, meni, da ni pristojno, sproži spor o pristojnosti. Takšnega spora v tej zadevi še ni.

5.Višje sodišče je zato predlog zavrglo (prvi odstavek 25. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 25/1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 62

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.