Jedro

S tem ko vložnik meni, da je bila presoja ponujenega novega dokaza v zvezi z zahtevo za obnovo postopka napačna, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteve za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče vložiti.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega R.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sodbo z dne 6.2.1996 R.Š. spoznalo za krivega kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 180. člena KZ in mu zanj določilo kazen 3 leta in 6 mesecev zapora in nato ob upoštevanju pravnomočne kazni 10 mesecev zapora za drugo kaznivo dejanje izreklo enotno kazen 4 leta in 2 meseca zapora. Pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika kot tudi pritožbo državnega tožilca je Višje sodišče v Kopru s sodbo z dne 15.5.1996 zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sta obsojenec in njegov zagovornik vložila zahtevi za varstvo zakonitosti, ki ju je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo z dne 2.10.1996 zavrnilo kot neutemeljeni.

Obsojenec je dne 9.10.1996 vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka iz razloga po 3. točki 1. odstavka 410. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zahtevo je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 3.2.1997 zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožbo obsojenca in njegovega zagovornika zoper ta sklep pa je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 19.3.1997 zavrnilo.

Zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo je obsojenčev zagovornik dne 7.4.1997 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče s sodbo z dne 18.6.1997 kot neutemeljeno zavrnilo.

Zagovornik obsojenca je z novo vlogo z dne 12.6.1997 podal zahtevo za obnovo postopka, ki jo je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 8.9.1997 zavrglo, Višje sodišče v Kopru pa je s sklepom z dne 18.12.1997 pritožbo zoper ta sklep zavrnilo.

Zagovornik obsojenca je dne 17.1.1998 zoper ta pravnomočen sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja vse razloge iz 1. odstavka 420. člena ZKP ter predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo kazenskega postopka, da sklep razveljavi skupaj s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, da stvar vrne v fazo preiskave, oziroma da se opravi preiskava, ker je prej opravljena pomanjkljivo ter da hkrati prekine izvrševanje kazni zapora, ki jo prestaja obsojenec.

Vložnik se v zahtevi predvsem sklicuje na mnenje farmakologa mag. V.K., ki po njegovem v povezavi z mnenjem dr. J.R. daje podlago za obnovo kazenskega postopka v zvezi z vprašanjem, ali je bil obsojenec glede na zaužito količino alkohola in nekaterih farmakov sploh sposoben storiti kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil obsojen. Vložnik nadalje meni, da bi bilo potrebno odpraviti napake v zvezi z odvzemom krvi. Zahtevi prilaga izjavo priče O.D., ki je bila pismeno podana dne 30.7.1997 v KPD.

Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, navedel, da kršitve 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP in 2. točke 4. člena protokola št. 7. Konvencije o varstvu pravic in temeljnih svoboščin niso podane.

Ugotavlja, da obsojenčev odvetnik ne navaja, zaradi katere kršitve, navedene v 420. členu ZKP, vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti in meni, da je v tem delu ne bo moč presoditi. Vrhovni državni tožilec še ocenjuje, da gre za povsem dejansko vprašanje pri tem, ali so dejstva in dokazi taki, da bi se na njihovi podlagi mogla dovoliti obnova.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbi 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP se sme kazenski postopek, ki je bil končan s pravnomočno sodbo, obnoviti v korist obsojenca, če se navede nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem zakonu. Obramba je v teku postopka pred pravnomočnostjo obsodilne sodbe in kasneje z zahtevo za obnovo že uveljavljala, da obsojeni R.Š. zaradi zaužitega alkohola in farmakov ni bil sposoben izvršiti kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil obsojen. Tokrat se v zvezi s tem ponuja nov dokaz, to je mnenje farmakologa mag. L.K. z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo medicinske fakultete ter izjava O.D. z dne 30.7.1997. Sodišči prve in druge stopnje sta v izpodbijanih sklepih ugotavljali, ali utegnejo dokazi, na podlagi katerih zahteva obsojenčev zagovornik obnovo postopka, sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev obsojenca ali pa njegovo obsodbo po milejšem zakonu.

Bistven zaključek obeh sklepov je, da bi mnenje farmakologa lahko pripeljalo do obnove postopka le v primeru, če bi bilo moč potrditi, da je obsojenec res zaužil toliko alkohola, kot zatrjuje, zaenkrat pa kaj takega ne izhaja niti iz izpovedb zaslišanih prič niti iz rezultatov alkoholimetrične analize, ne glede na hibe pri odpremi vzorca urina.

Iz navedenega sledi, da je sodišče prve stopnje v skladu z zakonskimi določbami izvedlo postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti in potem na podlagi presoje ponujenega dokaza in ugotovitev prejšnjega postopka ocenilo, da ni podlage za dovolitev obnove. Pritožbeno sodišče je zavzelo stališče do vseh pomembnih navedb v pritožbi, pri čemer je ocenilo, da ni pogojev za obnovo postopka na podlagi 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP.

Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitev zakona, zaradi katerih se po določbi 1. odstavka 420. člena ZKP takšna zahteva lahko vloži, ampak v resnici izpodbija presojo pomena mnenja mag. V.K. v zvezi z drugimi, v postopku že ocenjenimi dokazi, ki sta jo opravili sodišči prve in druge stopnje, izpodbija pa tudi pravilnost sklepa, ali bi se moglo na podlagi takšnega dokaza doseči obnovo. S tem ko vložnik meni, da je bila presoja ponujenega novega dokaza napačna, uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni dopustno. Takšno zahtevo je bilo potrebno v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrniti.