Jedro

Ker tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na prvi narok in se ga zato tudi ni udeležila, na tem naroku brez svoje krivde ni mogla ponuditi dokazov, ki so bili potrebni za ugotovitev njunih navedb. To pravico pa ji je sodišče prve stopnje dopustilo na poznejšem naroku, ki pa je po oceni pritožbenega sodišča sama ni izkoristila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi plačila zneska 1.233.075,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2000 do plačila in tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške v višini 154.350,00 SIT.

Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, uveljavljala je "vse pritožbene razloge", predvsem pa pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka, ki je pritožbo prejela dne 10.3.2003, nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe zapisalo, da tožeča stranka kljub ugovorom tožene stranke ni izkazala, kaj in kdaj je dejansko izplačala delavcem tožene stranke. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je oprlo na prvi in drugi odstavek 28. člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. list RS št. 25/97 z novelo objavljeno v Ur. list RS št. 53/99, v nadaljevanju ZJSRS), ki določata, da preidejo terjatve upravičenca proti delodajalcu do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu in da s prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po tem zakonu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je postavila na podlagi zakonske subrogacije, pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tožeča stranka ni z ustreznimi dokazili (z odločbami izdanimi delavcem in potrdili o izvršitvi odločb) dokazala terjatev, je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje tožeča stranka dokazov v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi za uveljavitev svojih terjatev ni predložila v tožbi, niti do konca naroka za glavno obravnavo. Ravno v tem delu pa pritožnica očita sodišču prve stopnje kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Na podlagi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je ni pravilno vabilo na prvi narok za glavno obravnavo, zaradi česar naj bi bila v dejanjih, ki se lahko opravijo na prvem naroku za glavno obravnavo, prekludirana.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje tožeče stranke ni pravilno vabilo na prvi narok za glavno obravnavo

10.12.2002. Dopis sodišča prve stopnje z dne 27.11.2002 tožeči stranki (listovna št. 21) ne vsebuje vseh sestavin vabila na narok v smislu drugega in tretjega odstavka 113. člena ZPP, ker vsebuje le obvestilo tožeči stranki, da bo prvi narok za glavno obravnavo

10.12.2002 ob 8.30 uri, ne pa tudi prostora, kjer bo narok izveden, niti ne opozorila o zakonitih posledicah izostanka (v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP). Ker tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na prvi narok in se ga zato tudi ni udeležila, na tem naroku brez svoje krivde ni mogla ponuditi dokazov, ki so bili potrebni za ugotovitev njenih navedb. Ne strinja pa se pritožbeno sodišče z njenim mnenjem, da je bila zato prekludirana ponuditi relevantne dokaze na preloženem naroku dne 14.1.2003, ki se ga je udeležila in na katerem je, tako kot izhaja iz zapisnika (listovna št. 34, 35, 36), zatrjevala, da je sklad izplačal delavcem terjatve na podlagi pravnomočnih upravnih odločb, ki pa jih tudi na tem naroku ni ponudila v dokaz svojim trditvam.

Stranka lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člena ZPP). To pravico ji je sodišče prve stopnje tudi dopustilo (saj ji je dopustilo na naroku navajati nova dejstva), ki pa je po oceni pritožbenega sodišča sama ni izkoristila. Posebno opozorilo sodišča stranki glede uporabe določila drugega odstavka 286. člena ZPP pa ni potrebno. Zato pritožbeno sodišče ni sledilo njenim očitkom, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem pa se izkaže kot neutemeljen uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določbe

8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker po presoji pritožbenega sodišča tudi ni podana nobena druga kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).