Jedro

Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 10.000,00 tolarjev.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja po čl. 108/I KZ RS.

Po členu 52 KZ SFRJ v zvezi s 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila po čl. 108/I KZ RS določena kazen 20 dni zapora s preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu je bilo naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

Proti tej sodbi se pritožuje obdolženčeva zagovornica, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi, zasebnemu tožilcu pa naloži plačilo vseh stroškov kazenskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo. Za svojo ugotovitev je imelo oporo v izpovedbi prič S.Z. in M.Z.. Zagovornica v pritožbi sicer navaja, da sta ti dve priči v sporu z obdolžencem in da nista govorili resnice. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dejanje obdolžencu dokazano, s takšno oceno pa se tudi pritožbeno sodišče strinja. Čeprav, kot navaja pritožnica, so si obdolženec ter priči S.Z. in M.Z. sovražni, pa vendarle v zbranem gradivu ni najti okoliščin, zaradi katerih se pričama S.Z. in M.Z. ne bi moglo verjeti. Obe priči sta bili opozorjeni na dolžnost pričevanja po resnici, zato zgolj zanikanje obdolženca, da inkriminiranih besed ni rekel, ne more omajati ugotovitev sodišča prve stopnje.

Obdolžencu je bila izrečena dovolj mila kazenska sankcija, to je pogojna obsodba, v kateri je bila določena kazen 20 dni zapora ter preizkusna doba enega leta. Takšna sankcija je primerna teži kaznivega dejanja pa tudi olajševalnim okoliščinam, navedenim v sodbi sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo, ko je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka. Pritožnica sicer prilaga zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da se obdolženec zdravi zaradi bolezni srca in se ne sme razburjati.

Sodišče sicer sme obdolženca, ki je bil spoznan za krivega in obsojen, v smislu določila čl. 98/IV ZKP oprostiti povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. V obravnavanem primeru te okoliščine niso podane, saj ima obdolženec mesečno pokojnino, poleg tega pa je lastnik hiše in 4 ha zemlje, njegovi trije otroci pa so že odrasli in preskrbljeni. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je obdolžencu naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka.

Glede na vse navedeno je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98/I in 101 ZKP.