Jedro

24.Tudi v tožbi, vloženi 8. 6. 2022, navaja, da zahteva izpis prve tožnice iz študija. Tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo navedla, da je prvi tožnici status študenta prenehal 30. 9. 2022, ker se tožnica ni vpisala v višji letnik. Tožnica je na te navedbe odgovorila v pripravljalni vlogi z dne 6. 11. 2022, da je bila v času vložitve tožbe vpisana na VŠR, zaradi spora pa ni opravila ponovnega vpisa. Ker ni več študentka, naj Upravno sodišče razveljavi pogodbo in odredi vračilo stroškov. Obe stranki torej navajata, da tožnica tekom tega upravnega spora ni več imela statusa študenta.

Izpodbijana odločitev glede zahteve za vračilo plačanih zneskov vpisnine in dela šolnine ne predstavlja zadeve v zvezi s študijem, zato izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana odločitev ne vsebuje meritorne odločitve, torej vsebinske opredelitve pravic ali obveznosti stranke oz. zavrnitve njenega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.

25.V tem delu je upravni spor predviden po 71. členu ZUS-1, saj gre odločitev o izgubi statusa študenta, vendar prva tožnica po oceni sodišča za odločitev nima več pravnega interesa.

Izrek

26.Po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če je vložena zoper upravni akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Glede na zakonsko določbo sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu.

I.Tožba se zavrže.

27.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. Pravni interes pa je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

28.Ker tekom tega upravnega spora tožnica ni več imela statusa študenta, si tudi v tem upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep senata in želi zagotoviti izpis iz študija, svojega položaja ne more izboljšati, saj ji je status študenta že prenehal in ji ne more ponovno prenehati. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. V tem delu zato tožba ni dopustna, kar narekuje zavrženje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Obrazložitev

29.Kolikor se tožba nanaša na vračilo plačanih zneskov vpisnine in dela šolnine, je treba za odločitev o dopustnosti upravnega spora odgovoriti na vprašanje, ali izpodbijana odločitev pomeni (dokončno) odločitev o drugi zadevi v zvezi s študijem, zoper katero je po določbi 71. člena ZVis dopustno sprožiti upravni spor. Sodno varstvo po tej določbi je zagotovljeno v upravnem sporu le v zadevah, v katerih se odloča v tistih zadevah v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta. Po presoji sodišča (zavrnitev) zahtevka za vračilo vpisnine in vplačanega dela šolnine ni tovrstna odločitev.

1.Naslovno sodišče je 8. 6. 2022 prejelo tožbo dveh tožnikov v upravnem sporu zoper sklep, s katerim je Senat Visoke šole za računovodstvo in finance (v tem upravnem sporu tožena stranka) zavrnil pritožbo A. A. (v tem upravnem sporu prva tožnica).

30.ZVis določa, da je visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki javnoveljavnih študijskih programov izvajajo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, v javnem interesu (člen 6.a). Javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe (člen 6.b). Javna služba v visokem šolstvu je financirana iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa ta zakon (člen 6.c).

2.Tožnika navajata, da želita s tožbo zagotoviti izpis prve tožnice iz dodiplomskega študija pri toženi stranki in vračilo plačanih zneskov vpisnine in petih plačanih obrokov šolnine ter zahtevata povrnitev stroškov postopka.

31.V 72. členu ZVis je določeno, da visokošolski zavodi pridobivajo sredstva od ustanovitelja, iz proračuna Republike Slovenije, iz proračuna Evropske unije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, donacij, dediščin in daril ter drugih virov (prvi odstavek) ter da se sredstva iz prejšnjega odstavka uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bila pridobljena (drugi odstavek).

4.Tožnika v tožbi predstavita pet sklopov nepravilnosti tožene stranke. Tožena stranka do prve tožnice kot študentke ni izpolnila vseh obveznosti v skladu s študijskim programom, zaradi česar prva tožnica ne bo mogla pridobiti ustreznega znanja in diplome. Zato se je prva tožnica iz krivdnih razlogov tožene stranke odločila prekiniti študij, saj gre za nespoštovanje 2. člena pogodbe s strani tožene stranke.

32.V prvem odstavku 77. člena ZVis je določeno, da so šolnina in drugi prispevki za študij po študijskih programih z javno veljavnostjo prihodek visokošolskega zavoda in se določijo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za visoko šolstvo. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu, ki predpisuje merila za določitev šolnine.

5.Tožnika sta 25. 2. 2022 na toženo stranko poslala 1. pisno zahtevo po prekinitvi študija za prvo tožnico in predlog za vračilo že plačane šolnine. Ker nista prejela odgovora, sta poslala še 2. zahtevo z enako vsebino. 23. 3. 2022 sta s strani dekanje tožene stranke prejela odgovor. Ker z odgovorom nista bila zadovoljna, sta 6. 4. 2022 poslala pritožbo in predlog poravnave. Pritožbo sta 4. 4. 2022 poslala tudi na NAKVIS, od katerega odgovora nista prejela. Senat tožene stranke je 21. 4. 2022 na 61. seji zavrnil pritožbo prve tožnice. Na senat pritožnica ni bila vabljena, sklep ne navaja članov senata. Po statutu bi naj senat šole sestavljal 7 do 9 članov, od tega dva predstavnika študentov.

33.Na podlagi navedenih določil torej pomeni izvajanje izrednega študija na akreditiranem študijskem programu izvajanje javne službe. Plačilo izrednega študija pa pomeni nejavno financiranje javne službe.

6.Glede prve nepravilnosti (sprememba predmetnika) se ne strinja z odgovorom toženke in pojasni, da študent pred vpisom iz objavljenega urnika ne more razbrati predmetnika. Spremenjen predmetnik ni dopuščal pridobitev 60 ECTS točk.

34.Upravno sodišče je že sprejelo stališče, da odločanje o plačilu šolnine pomeni odločanje v zadevi v zvezi s študijem po določbi 71. člena ZVis in je v zvezi s tovrstno odločitvijo upravni spor dopusten. Odločitev o (ne)oprostitvi plačila šolnine za vpis v posamezni letnik visokošolskega študijskega programa lahko pomeni odločitev o tem, ali bo posameznik lahko začel, nadaljeval in dokončal izobraževanje.

7.Glede druge nepravilnosti (nerazumljivo predavanje na daljavo iz predmeta matematike) se ne strinja z odgovorom toženke (da niso bili obveščeni o slabi kvaliteti predavanj po Teams in da so predavatelji na razpolago za dodatne konzultacije) ter tožnica pojasni, da so bili o tehničnih pomanjkljivostih obveščeni in je predavateljica matematike med predavanjem to sama ugotovila; dodatnih konzultacij pa prva tožnica ni koristila.

35.Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za odločanje glede plačila šolnine kot pogoja za izobraževanje, pač pa za odločanje o vračilu že plačane vpisnine in dela šolnine. Z vprašanjem vračila stroškov šolnine za izredni študij na študijskem programu (za nazaj) pa se je ukvarjalo že Vrhovno sodišče, ki je v zadevi I Up 1556/2006 odločilo, da to ni v zvezi s študijem, saj se ne nanaša na pravico do izobraževanja.

8.Glede tretje nepravilnosti (neizdelava študenske izkaznice), o čemer je tožena stranka odgovorila, da mora študentka sama zaprositi za študentsko izkaznico ali na to opozoriti, je tožnica pojasnila, da za izkaznico ni zaprosila ali na to opozorila toženo stranko, vendar še vedno ne ve, zakaj je toženi stranki posredovala svojo fotografijo in študentske izkaznice do podaje tožbe še ni prejela in tudi še ni bila izpisana iz študija.

36.Po presoji sodišča tudi izpodbijana odločitev v delu glede zahteve za vračilo plačanih zneskov vpisnine in dela šolnine ne predstavlja zadeve v zvezi s študijem, zato izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana odločitev ne vsebuje meritorne odločitve, torej vsebinske opredelitve pravic ali obveznosti stranke oz. zavrnitve njenega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.

9.Glede četrte (neustrezno knjiženje in evidentiranje prejetih plačil šolnine) in pete pomanjkljivosti (dvigovanje cene šolnine za naprej) je tožena stranka odgovorila, da se plačila šolnin knjižijo v rokih, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja ter da lahko višino šolnine spreminjajo, kolikor ta ne posega v pogodbo, tožnika pa trdita, da se ne ve, kako se prejeta plačila davčno knjižijo; prihaja pa zaradi knjiženja v sistemu do zmede in neprijetnosti; prva tožnica do zadnjega dne pred izpitom ni vedela, ali lahko pristopi k izpitu, ker šolnina v sistemu ni bila knjižena. Tožena stranka je enostransko in netransparentno - le z objavo na spletu, dvignila šolnino na 3.050,00 EUR, to je za 30 %, kar je v nasprotju s 34. členom Statuta, pravico biti obveščen in pravico o razreševanju materialnih vprašanj ter lahko privede, da izredni študij zaradi nezagotovljenih sredstev za prvo tožnico ne bo več mogoč. Meni, da sklep tožene stranke ni jasen ter je pomanjkljiv ter ne ponuja ustrezne rešitve.

37.Tudi v tem delu tožba prve tožnice ni dopustna, kar narekuje njeno zavrženje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

10.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis in odgovorila na tožbo. Predlagala je, da sodišče tožbo zavrže, podredno, da jo zavrne in tožnikoma naloži povrnitev stroškov tega upravnega spora, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11.Tožena stranka je navedla, da ni odločala o kakršnikoli pravici, obveznosti ali pravni koristi B. B. in ni v zvezi z njim izdala nobenega akta, zato predlaga zavrženje njegove tožbe.

Izpodbijana odločitev o zavrnitvi zahteve študentke se ne nanaša na razveljavitev pogodbe. Tega prva tožnica v svoji zahtevi z dne 4. 4. 2022 od tožene stranke ni zahtevala in o tem v izpodbijanem aktu ni odločeno. Sodišče pa pri obravnavi tožbe presoja tisti akt, ki ga tožnik navede kot izpodbijani akt. To je tožnica v tožbi navedla, da je sklep z dne 21. 4. 2022. Zahteva tožnice, ki jo je podala v prvi pripravljalni vlogi, da sodišče na podlagi obravnavane tožbe razveljavi pogodbo, ni v skladu prvim odstavkom 33. člena ZUS-1, saj sodišče v upravnem sporu odloči (odpravi, spremeni ali ugotovi nezakonitost) le glede izpodbijanega akta. Kolikor pa je razumeti predlog za razveljavitev pogodbe v pripravljalni vlogi z dne 6. 11. 2022 kot navedbo novega izpodbijanega akta, je to prepozno, sploh ob dejstvu, da je pogodba bila sklenjena 2. 8. 2021 in da je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Zato sodišče ni presojalo, ali predstavlja konkretna pogodba upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sicer pa velja, da je za reševanje sporov iz pogodbenega razmerja pristojno sodišče splošne pristojnosti.

12.Glede A. A. je navedla, da iz tožbenih navedb izhaja, da je tožba zoper sklep senata z dne 21. 4. 2022, zahtevek pa se nanaša na zagotovitev izpisa A. A. in dodiplomskega študija na VŠR, vračilo denarja za vpisnino in pet obrokov ter stroškov, ki naj bi jih imel B. B. V zvezi z izpisom prva tožnica nima več pravnega interesa. Po 7. točki prvega odstavka 70. člena ZVis namreč status študenta preneha, če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oz. semester, po 37. členu pa traja študijsko leto od 1. oktobra do 30. septembra. Ker se tožnica ni in se očitno ne namerava vpisati v višji letnik, ji je status študentke po zakonu prenehal 30. 9. 2022.

Glede tožbe drugega tožnika:

13.O tožbenih navedbah, ki predstavljajo izražanje nezadovoljstva s potekom študijskega procesa in z delom tožene stranke, upravno sodišče ni pristojno odločati. V tožbi ne izrecno ne vsebinsko ne navaja nobenega razloga, ki bi utemeljevali odpravo sklepa senata niti tega ne zahteva. Poleg tega je senat v 4. točki sklepa z dne 21. 4. 2022 ugotovil, da za nobeno od zahtev, ki jih je tožnica navajala v pritožbi (izpis, kritika študijskega programa, zahtevek za vračilo denarja), ni pristojen in je pritožbo obravnaval le zaradi njene izrecne zahteve, v izogib očitku o ignoranci. Za primer, če sodišče tožbe ne bi zavrglo, je tožena stranka tudi odgovorila na očitke iz tožbe.

39.Drugi tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, saj je z izpodbijanim sklepom odločeno o pritožbi prve tožnice, niti ni naveden ne predložen upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi drugega tožnika. Predstavljeni razlogi, da je drugi tožnik plačal vpisnino in šolnino, določeno v pogodbi o prevzemu študijskih obveznosti in plačilu šolnine, ki sta jo sklenili prva tožnica in tožena stranka, da je bil torej plačnik iz (tuje) pogodbe, utemeljujejo njegov dejanski interes, vendar pa ne pravnega. Neobstoječ pravni položaj pa pomeni, da drugi tožnik v tožbi ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, kar je predpostavka za vodenje upravnega spora iz 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker nima pravnega interesa za vsebinsko obravnavo tožbe, zgolj dejanski interes pa ne zadošča, njegova tožba ni dopustna.

14.Po prejemu odgovora na tožbo sta tožnika v pripravljalni vlogi z dne 6. 11. 2022 še navedla, da je pravna podlaga za tožbo podana v 71. členu ZVis in 40. členu Statuta Visoka šole za računovodstvo in finance. Prva tožnica je v zvezi s študijem, nepravilnosti in nezagotavljanja prevzetih obveznosti podala pritožbo, ki jo je obravnaval senat tožene stranke in izdal sklep, s katero ni odpravil nepravilnosti, da prvo tožnico izpiše iz šole, da razveljavi medsebojno pogodbo o zagotavljanju študijskih obveznosti in da vrne materialne stroške. Zato je bil sprožen upravni spor. Tožnika imata še vedno pravni interes. V času vložitve tožbe je bila prva tožnica vpisana na VŠR in zaradi nastalega spora ni opravila ponovnega vpisa, vendar ima še vedno pravico do ponovnega vpisa in pravico do priznanja že opravljenih izpitov ter pravico, da se pred nadaljevanjem študija odpravijo nepravilnosti.

40.Po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka.

15.Pojasnita, da je bila tožba podana, da se prvi tožnici kot študentki omogoči izpis iz študija oziroma razveljavi medsebojna pogodba ter vrnejo materialni stroški. Ker tožnica ni več študentka, naj sodišče razveljavi pogodbo in toženi stranki odredi vračilo materialih stroškov.

41.Sodišče v navedeni zadevi ni opravilo glavne obravnave ter izvajalo dokazov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, kot je predhodno pojasnjeno.

16.Tožnika v družinskem podjetju potrebujeta znanje iz računovodstva. A. A. je sklenila pogodbo o zagotavljanju študijskih obveznosti z VŠR, B. B. pa je plačnik po pogodbi, zato sta oškodovana oba.

42.Odločitev o stroških v temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

17.Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 3. 1. 2023 nasprotovala še dodatnim navedbam tožnikov.

-------------------------------

K I. točki izreka:

1Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča RS: sklep I Up 121/2018 z dne 17. 10. 2018, sklep I Up 161/2018 z dne 23. 1. 2019, sklep I Up 86/2021 z dne 30. 3. 2022, sklep I Up 172/2017 z dne 6. 9. 2017 in drugi.

Glede tožbe prve tožnice:

2Čeprav je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da gre v tem delu vloge ("pritožbe"), ki vsebuje zahtevek za vračilo vpisnine in vplačanega dela šolnine, za civilnopravno razmerje ter za obveznosti in pravice iz veljavne pogodbe, kar ne spada v pristojnost senata, pa je v izreku izpodbijanega sklepa odločeno, da se pritožba (torej cel zahtevek) zavrne.

18.V tem upravnem sporu je s tožbo izpodbijan sklep, s katerim je senat Visoke šole za računovodstvo in finance zavrnil pritožbo prve tožnice, študentke 1. letnika izrednega dodiplomskega študija, smer računovodstvo in finance na VŠR, ki je akreditiran na Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu. S pritožbo je namreč zaradi več očitkov o nepravilnostih pri izvajanju študijskega programa zahtevala izpis iz študija in vračilo vpisnine in vplačanega dela šolnine. Pri teh zahtevah vztraja tudi s tožbo v upravnem sporu.

3Tako sodba Upravnega sodišča I U 1815/2020-13 z dne 21. 12. 2022 in sodba II U 374/2020-16 z dne 15. 3. 2023.

19.Upravno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje o tistih sporih, za katere je to določeno z zakonom. Tako je s 1. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določeno, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Zveza:

20.V 2. členu ZUS-1 je določeno, da odloča v upravnem sporu sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek).

Zakon o visokem šolstvu (1993) - ZVis - člen 71, 72, 77 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4, 36/1-6

21.V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

Pridruženi dokumenti:*

22.Po določbi 71. člena ZVis je upravni spor možno sprožiti zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oz. izgubi statusa študenta in drugih zadevah v zvezi s študijem.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

23.Prva tožnica je v svoji vlogi, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, pri toženi stranki zahtevala izpis iz študijskega programa, o čemer je v obrazložitvi izpodbijanega akta navedeno, da to ne spada v pristojnost senata in bo o tem odločila dekanija. V izreku pa je ne glede na to (celotna) zahteva študentke, imenovana "pritožba", zavrnjena.