Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Oseba, ki želi pridobiti državljanstvo po 10. členu ZDS mora imeti take trajne vire dohodkov, da ti zadoščajo za preživljanje vseh oseb, ki jih je dolžna preživljati.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tožnika in njegovega sina, oba državljana Bosne in Hercegovine, z obrazložitvijo, da tožnik živi v Sloveniji le začasno, saj ima ženo in dva otroka ter premoženje v Bosni, v Sloveniji pa nima lastnega stanovanja. Sin je od leta 1988 paraplegik in je od leta 1990 v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Sloveniji, kjer so mesečni stroški septembra 1992 znašali 74.085,00 SIT. Prosilec državljanstva pa je v tem mesecu prejel 33.352,00 SIT netto plače in za vzdrževanje ni prispeval nič. Tožena stranka tako meni, da prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Tožnika sta 3.2.1993 po svojih pooblaščencih vložila tožbo, v kateri navajata, da tožnik vsekakor izpolnjuje pogoje po 4. točki 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, saj je redno zaposlen in ima torej trajen vir preživljanja, stanovanje pa ima zagotovljeno z ustrezno najemno pogodbo, zato njemu ni mogoče odrekati sprejema v državljanstvo. Sprejem tožnikovega sina v državljanstvo Slovenije pa bi koristilo državi iz kulturnih, nacionalnih in podobnih razlogov. O tem bi morala dati mnenje Vlada Republike Slovenije, in ker tega ni, je bil kršen zakon. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da tožnik ima za lastno preživljanje zadostna sredstva, nikakor pa ta sredstva ne zadostujejo tudi za preživljanje sina, ki je v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine in za katerega je skladno z določbo 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžan skrbeti, do sedaj pa za sinovo vzdrževanje v zavodu ni prispeval ničesar. Tožnikovo stanovanjsko vprašanje pa je tudi le začasno rešeno, saj živi pri bratovi družini, ki stanuje v stanovanju 48 m2. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91 in 38/92) lahko pridobi državljantvo Republike Slovenije oseba, ki poleg izpolnjevanja ostalih določenih pogojev ima zagotovljeno stanovanje in da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost (4. točka 1. odstavka 10. člena zakona). Tožena stranka je ugotovila, da plača tožnika ne zadošča za preživljanje njega in njegovega sina, ki je brez sredstev za preživljanje. Te ugotovitve tožnik v tožbi ne izpodbija, niti ne navaja, da bi poleg plače imel še kake druge trajne vire dohodka, s katerimi bi lahko preživljal sebe in sina. Oseba, ki želi pridobiti državljanstvo Republike Slovenije po 10. členu zakona mora tudi po mnenju sodišča imeti take trajne vire dohodkov, da ti zadoščajo za preživljanje vseh članov družine oziroma vseh oseb, ki jih je oseba, ki želi pridobiti državljanstvo Republike Slovenije, dolžna preživljati in to ne glede na to, kje te osebe živijo. Tožnik pa ni izkazal, da bi izpolnjeval ta pogoj, zato po določbi 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije ne more pridobiti državljanstva Republike Slovenije. Enako velja za njegovega sina.
V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na tožnikovega sina, sodišče dodaja, da je državljanstvo Republike Slovenije bilo zaprošeno na podlagi 10. člena zakona in ne 13. člena zato teh navedb, ki so tudi novota, in ki se nanašajo na pridobitev državljanstva po 13. členu zakona, ni mogoče upoštevati v tem postopku.
Glede na obrazloženo je izpodbijana odločba zakonita, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in Uradni list RS, št. 55/92), ki ga je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.