20. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Slobodana Radića s Prevalj na seji dne 20. novembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91, 38/92, 13/94 in 96/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da je od Ministrstva za notranje zadeve dobil zagotovilo (št. 0301-11/33-XVII-338.038 z dne 13. 8. 2001), da bo sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, če bo v dveh letih od njegovega sprejema dokazal, da je ali da bo odpuščen iz dosedanjega državljanstva, in če bo ob predložitvi tega dokaza še vedno izpolnjeval tudi druge zakonite pogoje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Meni, da navedena zahteva pomeni diskriminacijo ene etnične skupine nasproti drugi, saj državljani Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije in drugih držav v postopku pridobivanja državljanstva Republike Slovenije tega dokaza niso dolžni predložiti. Poudarja, da so prosilci iz Zvezne republike Jugoslavije (sedaj Republike Srbije in Črne Gore) posebej prizadeti, ker morajo za potrdilo o odpustu plačati. Poudarja tudi, da je prepoved dvojnega državljanstva nelogična in v nasprotju z 2. členom Zakona o državljanstvu (v nadaljevanju ZDRS), iz katerega izhaja, da je dvojno državljanstvo dopustno. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., 14. in 22. členom Ustave.

2.Člen 10 ZDRS (Uradni list RS, št. 7/03 - v nadaljevanju ZDRS - UPB1) določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki prosi za pridobitev državljanstva z naturalizacijo. V 2. točki prvega odstavka tega člena je določeno, da mora prosilec izkazati, da že ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da ga bo dobil, če bo sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Izjema od tega pogoja je predvidena le v drugem odstavku 10. člena. Ta določa, da se šteje, da je ta pogoj izpolnjen v treh primerih: 1. če je oseba brez državljanstva, 2. če dokaže, da ga po zakonu svoje države izgubi s samo naturalizacijo in 3. če dokaže, da njena država ne daje odpusta ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih. V tretjem primeru zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Navedbe pobudnika, da pogoj, določen v 2. točki prvega odstavka 10. člena, privilegira državljane nekaterih drugih držav na osnovi njihove narodne pripadnosti in zato pomeni kršitev Ustave, so torej očitno neutemeljene. Prav tako je očitno neutemeljena pobudnikova navedba, da je ta pogoj nelogičen in v nasprotju s samim Zakonom, ki v 2. členu dopušča dvojno državljanstvo. Člen 2 ZDRS-UPB1 se nanaša na osebe, ki že imajo državljanstvo Republike Slovenije poleg njega pa tudi državljanstvo tuje države. Ta določba torej ne ureja pridobitve državljanstva, temveč določa, da se taka oseba na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.

3.Ker so pobudnikove navedbe, s katerimi izpodbija neustavnost 2. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, očitno neutemeljene, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo, ne da bi se spuščalo v ugotavljanje pravnega interesa.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić

zanjo

podpredsednik

dr. Janez Čebulj