Jedro

Položaj stranke v postopku je ZFPPIPP dal le upniku stečajnega dolžnika in dolžniku, pri čemer je logično izhajal iz namena vodenja stečajnega postopka, to je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Zato zakon priznava pravni interes za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku le navedenima kot strankama stečajnega postopka. Interes ponudnika najema je v stečajnem postopku praviloma le njegov lasten ekonomsko poslovni, tega pa izvedba stečajnega postopka ne zasleduje, zato mu zakon pravnega položaja stranke stečajnega postopka ne priznava.

Pritožniku kot ponudniku za najem premoženja stečajnega dolžnika ZFPPIPP ne daje procesne legitimacije za pravno sredstvo zoper sklep o soglasju za oddajo v najem, zato je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor utemeljeno kot nedovoljenega zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo ugovor družbe A., d.o.o. zoper sklep St ... z dne 24. 2. 2016 o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila družba A., d.o.o. „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu „ugovoru ugodi in sklep spremeni tako, da se v izrek sklepa o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem doda manjkajočo nepremičnino z ID znakom: 000, podredno pa, da sodišče odloči, da se postopek k dajanju ponudb za najem gostinsko turističnega objekta „B. B. ponovi“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP), upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odstavek 126. člena ZFPPIPP). V stečajnem postopku kot glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati (kot stranke glavnega postopka) vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP).

5. Ni dvoma, da pritožnica ni upnica stečajnega dolžnika, to nenazadnje v pritožbi priznava sama. Zmotno pa meni, da ji je treba kot ponudnici za najem dolžnikove nepremičnine priznati položaj stranke v postopku. Položaj stranke v postopku je zakon dal v 56. členu ZFPPIPP le upniku stečajnega dolžnika in dolžniku, pri čemer je logično izhajal iz namena vodenja stečajnega postopka, to je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Zato zakon priznava pravni interes za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku le navedenima kot strankama stečajnega postopka. Interes ponudnika najema je v stečajnem postopku praviloma le njegov lasten ekonomsko poslovni, tega pa izvedba stečajnega postopka ne zasleduje, zato mu zakon pravnega položaja stranke stečajnega postopka ne priznava. Ker pritožnica ni stranka postopka, ji kot stranki ni mogoče priznati procesne legitimacije za pritožbo.

6. Pritožbo pa lahko zoper določene sklepe v posameznih v zakonu izrecno določenih primerih vloži tudi upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, a le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon ponudniku za najem premoženja stečajnega dolžnika ne daje izrecne procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep sodišča o izdaji soglasja za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem (2. odstavek 322. člena ZFPPIPP). Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi v posle upravljanja stečajne mase (1. odstavek 322. ZFPPIPP), premoženje, doseženo z upravljanjem stečajne mase pa sodi v stečajno maso (2. odstavek 224. člena ZFPPIPP). Interes upnikov je, da je le-ta čimvečja, zato je tudi skrb za njeno čimučinkovitejše upravljanje poverjena upnikom in zato njim (kot stranki postopka) priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep o izdaji soglasja k oddaji premoženja stečajnega dolžnika v najem.

7. Ob povedanem se izkaže, da pritožniku kot ponudniku za najem premoženja stečajnega dolžnika ZFPPIPP ne daje procesne legitimacije za pravno sredstvo zoper sklep o soglasju za oddajo v najem, zato je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor utemeljeno kot nedovoljenega zavrglo.

8. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).