Jedro

Presojo o tem, ali je določena parcela kot pripadajoče zemljišče namenjena za redno rabo zgolj ene ali več nepremičnin skladno z 8. členom v zvezi s 7. členom ZVEtL, vse v zvezi s 30. členom ZVEtL, je potrebno opraviti glede na dokončno umeščenost predmetne večstanovanjske stavbe v urbano mestno okolje, kakršna je podana še tudi dandanes.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu, to je v I. 1.) točki izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo, da na stavbi z naslovom R. ulica, M., stavba ID znak X-1048, stoječa na parceli ID znak X 1017/1, obstoji etažna lastnina. V I. 1.) točki je nato kot splošne skupne dele stavbe z ID znakom X-1048 ugotovilo parcelo z ID znakom X 1017/1, parcelo z ID znakom X 1017/8, del stavbe z ID znakom X-1048-505 (stopnišče in hodnik) ter del stavbe z ID znakom X-1048-506 (sanitarije), ki so v lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe v solastniških deležih, podrobneje razvidnih iz izreka izpodbijanega sklepa. V I. 2.) točki izreka je ugotovilo zemljiškoknjižno še nevpisane posamezne dele stavbe ter lastnike le-teh, kakor vse natančneje izhaja iz citirane točke prvostopenjskega izreka. V II. točki izreka je zemljiški knjigi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa odredilo vpis etažne lastnine, kot izhaja iz I. točke izreka, v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, vpisane z ID 123..., ter izbris zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, vpisane z ID 123...

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje udeleženka M.Š. Iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) jo izpodbija v I. 1.) točki izreka, in sicer v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da upravičenosti etažnih lastnikov stavbe na naslovu R. do opredelitve nepremičnin z ID znakom 1017/5 (dvorišče oziroma parkirišče) in ID znakom 1017/7 (kolesarnica) kot splošnih skupnih delov stavbe na R. ne bo presojalo v predmetnem postopku. V zvezi s parcelo št. 1017/5 navaja, da bi sodišče prve stopnje v okviru predmetnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine moralo odločiti, da pripada k stavbi, ki leži na parceli 1017/1. Parcela št. 1017/5 je namreč vedno pripadala k stavbi na R. in je z njo neločljivo funkcionalno povezana. To dejstvo izhaja iz priložene projektne dokumentacije (priloga A4, list. št. 26), kjer je kot del dvorišča, ki pripada stavbi, vrisana parcela št. 1017/5. Prav tako iz cenitve stavbe na naslovu R. (priloga A2, list. št. 26) izhaja, da je stavba stala na parceli površine 475 m², k njej pa je pripadal vrt v izmeri 650 m² ter predvrt v izmeri 90 m². Te zunanje površine, ki so stavbi pripadale vse od njene izgraditve, bi sodišče zato moralo določiti kot skupne dele stavbe na R.. To izhaja tudi iz načrta stavbe iz leta 1891 (priloga A4, list. št. 26) v delu »Situation«, kjer je razviden tloris stavbe in pripadajočega dvorišča s predvrtom, pri čemer sta tako dvorišče kot predvrt natančno takšne širine kot stavba. Pritožnica, ki v stavbi na R. biva že vse življenje, pojasnjuje, da se je dvorišče v preteklosti uporabljalo kot igrišče za otroke, na njem so bila posajena drevesa in postavljen vrtni paviljon, dvorišče pa so koristili stanovalci R.. Tudi iz odločbe Vlade LRS, Mestnega odbora M. o razlastitvi lastnice stavbe na R. A.A. z dne 29. 4. 1949 (priloga B4) izhaja, da je izročitev v posest in uporabo družbi G. obsegala dvorišče v izmeri 475 m², predvrt v izmeri 90 m² in vrtno parcelo v izmeri 650 m², kar še dodatno potrjuje, da k stavbi kot skupni del pripada tudi dvorišče parc. št. 1017/5. Sosednja stavba na naslovu C. ulica je bila zgrajena šele leta 1936, to je 44 let kasneje kot stavba na R., zato že po naravi stvari parcela, ki je nekoč predstavljala izključno dvorišče stavbe na R. in ima sedaj parc. št. 1017/5, prej ni mogla biti v uporabi stavbe na C.. V nadaljevanju pritožnica pojasnjuje, da je objekt št. X - 1015 na parc. št. X 1017/7 v preteklosti za stanovalce R. služil kot pralnica, kurilnica in skladovnica kurilnega lesa, v preostalem delu pa kot pepelna jama. Del objekta so stanovalci kasneje začeli koristiti kot kolesarnico, drugi del pa je bil prilagojen za stanovanjsko rabo in je danes stanovanje. Objekt št. X - 1015 je bil tako od gradnje večstanovanjske hiše na R. pa vse do danes v izključni uporabi stanovalcev stavbe na tem naslovu, zato bi prvostopenjsko sodišče tudi ta objekt moralo opredeliti kot splošni skupni del stavbe na R.. Ob pravilni presoji listinske dokumentaciji bi sodišče prve stopnje kot splošni skupni del stavbe na R. moralo opredeliti dvorišče v izmeri 450 m², predvrt v izmeri 90 m² in vrtno parcelo v izmeri 650 m². Ker pa je dejansko stanje ugotovilo zmotno, je posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na navedeno pritožnica sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožni ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu razveljavi in zadevo temu sodišču vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z ozirom, da pregled predmetne zadeve pokaže, da se s predmetno pritožbo sklep sodišča prve stopnje sicer izpodbija v I. 1.) točki izreka, vendar pa prvostopenjska odločitev v tem obsegu vsebinsko dejansko ni prerekana, je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v tem delu preizkusilo zgolj v okviru dolžnega uradnega preizkusa zadeve skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 37. členom ZNP. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere naslovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja, prvostopenjska odločitev v izpodbijanem obsegu pa je tudi materialnopravno pravilna.

5. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo udeleženke M.Š. skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem obsegu, to je v I. 1.) točki izreka, potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.

6. Predmetna pritožba je dejansko vložena iz razloga, ker sodišče prve stopnje v predmetnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni presodilo, ali etažni lastniki upravičeno uveljavljajo opredelitev parcel z ID znakom X 1017/5 in z ID znakom X 1017/7 kot skupnih delov stavbe na R. ulici. Odločitev o tem vprašanju je sodišče prve stopnje namreč prepustilo za postopek v zadevi N 53/2016, ki se vodi zaradi vzpostavitve etažne lastnine na sosednje ležečih večstanovanjskih stavbah na C. ulici. Glede na navedeno je predmetno pritožbo vsebinsko zato potrebno razumeti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pri tem je potrebno imeti v vidu, da je sodišče prve stopnje o tem, ali bo o opredelitvi parcel z ID znakom 1017/5 in z ID znakom 1017/7 kot skupnih delov stavbe na R. ulici odločalo v tem postopku, v izpodbijanem sklepu že zavzelo stališče. 7. Iz cenitve večstanovanjske stavbe na R. ulici (priloga A2, list. št. 26), na katero se sklicuje pritožba, enako pa tudi iz Odločbe oziroma akta o razlastitvi z dne 17. 2. 1949 v prilogi B3, res izhaja, da je takrat parcela št. 115 k.o. G.M., na kateri stoji predmetna večstanovanjska stavba, obsegala stavbišče in dvorišče v izmeri 475 m², tej stavbi pa je pripadala še predvrtna parcela št. 15/5 v izmeri 90 m² ter vrtna parcela št. 12/8 v izmeri 650 m², obe prav tako k.o. G.M. Vendar pa velja pritožnici pojasniti, da so bile številke, meje in površine zgoraj navedenih parcel zaradi kasnejših geodetskih postopkov spremenjene. Iz Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 18. 3. 2003 (priloga B1) namreč izhaja, da so bile zaradi vknjižbe etažne lastnine na posameznih delih stanovanjske stavbe na R. ulici (ki so bili pri vzpostavitvi etažne lastnine v predmetnem postopku posledično tudi izvzeti) na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS) na osnovi Odločbe Območne geodetske uprave M. št. 20312-60/2003-L1 z dne 20. 1. 2003 odmerjene parcela št. 1017/1 - stavbišče v izmeri 265 m², parcela št. 1017/5 - dvorišče v izmeri 745 m², parcela št. 1017/6 - stavbišče (dvoriščno stanovanje) v izmeri 20 m², parcela št. 1017/7 - stavbišče (kolesarnica) v izmeri 11 m² in parcela št. 1017/8 - dvorišče (predvrt) v izmeri 93 m², vse k.o. M.G. Izhodišče za odločanje v predmetnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine so zato tako navedeni katastrski podatki.

8. Zraven zemljišča, na katerem predmetna večstanovanjska stavba stoji - stavbišča, brez katerega vzpostavitev etažne lastnine že glede na opredelitev te stvarne pravice v 105. členu Stavrnopravnega zakonika - SPZ1 pojmovno ni mogoča in je z izpodbijanim sklepom tudi opredeljen kot splošni skupni del stavbe z ID znakom X-1048, so se lastniki stanovanj na R. na naroku 8. 9. 2015 zavzemali še za opredelitev parcele št. 1017/7 (kolesarnica), parcele št. 1017/8 (predvrt oziroma zelenica pred stavbo) ter parcele št. 1017/5 (dvorišče) kot splošnega skupnega dela predmetne večstanovanjske stavbe. Glede na pritožbene navedbe velja pritožnici najprej pojasniti, da je parcela št. 1017/8 - predvrt oziroma zelenica pred stavbo v izmeri 93 m² z izpodbijanim sklepom že opredeljena kot splošni skupni del večstanovanjske stavbe na R.. Glede na okoliščine obravnavanega primera pa naslovno sodišče kot racionalno sprejema prvostopenjsko presojo, da naj lastniki stanovanjske stavbe na R. upravičenje do opredelitve parcele št. 1017/5 - dvorišča v izmeri 745 m² kot splošnega skupnega dela te stavbe uveljavijo v postopku N 53/2016. 9. Naslovno sodišče sicer verjame pritožnici, da je bila po izgradnji večstanovanjske stavbe na R. leta 1891 oziroma v obdobju neposredno po tem, parcela št. 1017/5 - dvorišče (takrat dvoriščni del parcele št. 115 k.o. G.M., ki je skupaj s stavbiščem obsegala 475 m,² ter vrtna parcela št. 12/8 k.o. G.M. v izmeri 650 m²) v uporabi izključno stanovalcev te večstanovanjske stavbe. Odvrniti pa ji gre, da je presojo o tem, ali je določena parcela kot pripadajoče zemljišče namenjena za redno rabo zgolj ene ali več nepremičnin skladno z 8. členom v zvezi s 7. členom ZVEtL, vse v zvezi s 30. členom ZVEtL, potrebno opraviti glede na dokončno umeščenost predmetne večstanovanjske stavbe v urbano mestno okolje, kakršna je podana še tudi dandanes. Okoliščina, da je bila večstanovanjska stavba na R. ulici zgrajena 44 let prej kot sosednje ležeči večstanovanjski stavbi na C. ulici, pri razrešitvi tega vprašanja zato ne more biti odločilnega pomena.

10. Lastniki stanovanj večstanovanjske stavbe na R. ulici so v predmetnem postopku na naroku 8. 9. 2015 sami navedli, da stanovalci večstanovanjske stavbe na C. ulici sprva sicer niso imeli pravice do uporabe parcele št. 1017/5 - dvorišče, po obnovi njihove večstanovanjske stavbe pa se jim je omogočilo parkiranje na tej parceli. Nepremičnini, na katerih stojita večstanovanjski stavbi na C. ulici, oziroma k tema nepremičninama pripadajoča funkcionalna zemljišča neposredno mejita na parcelo št. 1017/5 - dvorišče. Nasprotna udeleženka M.O.M. je v pripravljalni vlogi z dne 14. 10. 2015 tudi navajala, da to parcelo pretežno kot parkirišče uporabljajo etažni lastniki vseh treh večstanovanjskih stavb (R. in C.), del te parcele pa kot dostop oziroma dovoz uporabljajo tudi lastniki garaž parc. št. 1018, 1019, 1020, 1017/2, 1017/3 in 1017/4, vse k.o. M.G. (v zvezi s čemer se predlaga ustanovitev služnostne pravice dostopa in dovoza preko parcele št. 1017/5 - dvorišče). O morebitni uporabi dvorišča na parceli št. 1017/5 v opisanem obsegu pa je moč sklepati tudi izhajajoč iz predloženega slikovnega gradiva v prilogi B9. Z vidika procesne ekonomije se zato kot smiselna pokaže presoja sodišča prve stopnje, da naj etažni lastniki stavbe na R. ulici svoja upravičenja na parceli št. 1017/5 - dvorišče uveljavijo v postopku N 53/2016. Ta je pred sodiščem prve stopnje namreč v teku zaradi vzpostavitve etažne lastnine na večstanovanjskih stavbah na C. ulici. V tem postopku pa je že predlagano, da se parcela št. 1017/5 - dvorišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče in s tem kot splošni skupni del stavb tako na C. ulici kot tudi stavbe na R. ulici. Vprašanje funkcionalne povezanosti parcele št. 1017/5 - dvorišča v razmerju do vseh treh večstanovanjskih stavb bo skladno z določbami ZVEtL tako kot celota rešeno v okviru enega nepravdnega postopka.

11. Nasprotno kot v zvezi s parcelo št. 1017/5 - dvorišče pa naslovno sodišče glede parcele št. 1017/7 v izmeri 11 m², ki v naravi danes predstavlja kolesarnico, ugotavlja kot smotrno, da se vprašanje funkcionalne povezanosti te parcele s stanovanjsko stavbo na R. ucii skladno z ZVEtL presodi v okviru predmetnega nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je odločitev o tem vprašanju prepustilo za postopek v zadevi N 53/2016 iz razloga, ker bi kolesarnica lahko pripadala ne le stavbi na R. ulici, temveč tudi dvoriščni stavbi na parceli št. 1017/6 v izmeri 20 m² oziroma t.i. dvoriščnemu stanovanju ali morda še kateri drugi stavbi. Po pregledu zadeve pa naslovno sodišče tehtnega argumenta za obravnavanje tega vprašanja v zadevi N 53/2016 ne najde.

12. Glede na zatrjevanje pritožbe je ugotoviti, da je stavba v prizidku stanovanjske stavbe na R. ulici (danes parceli 1017/6 - dvoriščno stanovanje in 1017/7 - kolesarnica), kot je razviden iz skice geodeta na list. št. 141, stanovalcem v preteklosti služila kot pralnica, kurilnica in skladovnica kurilnega lesa, v preostalem delu pa kot pepelna jama. Del objekta so stanovalci kasneje začeli koristiti kot kolesarnico (danes parcela št. 1017/7 - kolesarnica), drugi del pa je bil kasneje prilagojen za stanovanjsko rabo in je danes stanovanje (to je parcela št. 1017/6 - dvoriščno stanovanje) Iz prodajne pogodbe z dne 17. 4. 2002 (priloga A6) je razbrati, da se je dvoriščno stanovanje, ki se danes nahaja na posebej odmerjeni zemljiški parceli št. 1017/6, sprva nahajalo na parceli št. 1017/1, na kateri je stala ter še stoji predmetna večstanovanjska stavba in je bilo po tej pogodbi tudi prodano kot pritlično stanovanje št. 3 v izmeri 17,26 m² v večstanovanjski hiši na R.. Iz vsebine Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 18. 3. 2003 pa je razvidno, da sta bili zemljišči (stavbišči) tako dvoriščnega stanovanja (parcela št. 1017/6 v izmeri 20 m²) kot kolesarnice (parcela št. 1017/7 v izmeri 11 m²) kot samostojni zemljiški parceli odmerjeni šele na podlagi Odločbe Območne geodetske uprave M. št. 20312-60/2003-L1 z dne 20. 1. 2003, in sicer zaradi postopka vpisa lastninske pravice na posameznih delih predmetne večstanovanjske stavbe v zemljiško knjigo na temelju takrat veljavnega ZPPLPS.

13. Zgoraj navedeno nakazuje razmišljanje, da se je kolesarnica na parceli št. 1017/7 lahko uporabljala tudi za potrebe dvoriščnega stanovanja na parceli št. 1017/6, saj je bilo to stanovanje pred geodetskimi odmerami v letu 2003 v dejanskem pogledu stanovanje stavbe na R. ulici, na kateri se v predmetnem postopku vzpostavlja etažna lastnina. O tem je sklepati tudi glede na določbe 1. člena že zgoraj omenjene prodajne pogodbe z dne 17. 4. 2002, po katerem dvoriščnemu stanovanju pripada tudi souporaba skupnih prostorov in naprav v objektu in njegovi okolici, kamor pa gotovo sodi tudi kolesarnica, ki je z dvoriščnim stanovanjem v naravi tudi neposredno prostorsko povezana (zgornja fotografija na str. 3 v prilogi B9). Pravkar izpostavljena prostorska kot tudi funkcionalna povezanost kolesarnice z večstanovanjsko stavbo na R. ulici, ko je bila v kompleksu prizidka skupaj z dvoriščnim stanovanjem sprva del te večstanovanjske stavbe, pa kaže v smeri, da je morebiti služila in služi za redno rabo zgolj stavbi na R. ulici ter dvoriščnemu stanovanju na parceli št. 1017/6. To velja sploh, ko so etažni lastniki na naroku 8. 9. 2015 navedli, da je k stavbi št. 1048 na parceli št. 1017/1 (del katere je bilo pred letom 2003 tudi dvoriščno stanovanje) vedno spadala tudi kolesarnica. Tudi nasprotna udeleženka M. O. M. v svoji pripravljalni vlogi z dne 11. 12. 2015 (list. št. 120) opredelitvi te nepremičnine kot pripadajočega zemljišča k stavbi na R. ulici v primeru, da bi sodišče ugotovilo za to zahtevane zakonske pogoje, ni nasprotovala. Predmetni postopek torej razen v razmerju do večstanovanjske stavbe na R. ulici ter dvoriščnega stanovanja na parceli št. 1017/6 ni nakazal morebitne funkcionalne povezanosti parcele št. 1017/7 - kolesarnica s še kakšno drugo nepremičnino oziroma stavbo, takšna povezanost pa niti ni bila zatrjevana. Glede na navedeno naslovno sodišče zato ne vidi razloga, da sodišče prve stopnje vprašanja funkcionalne povezanosti kolesarnice na parceli št. 1017/7 s stavbo na R. ulici in z dvoriščnim stanovanjem na parceli št. 1017/6, seveda pod pogojem, da bo njegov lastnik2 kot udeleženec v predmetnem postopku to tudi uveljavljal, skladno z relevantnimi določbami ZVEtL (30. člen v zvezi z 8. in 7. členom ZVEtL) ne bi presodilo v okviru predmetnega nepravdnega postopka. Z ozirom, da prvostopenjsko sodišče zgoraj navedenega vprašanja v predmetnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine še ni vsebinsko presojalo, pa ni ovire, da po izvedenem dokaznem postopku skladno z določili ZVEtL o tem odloči z dopolnilnim sklepom.

1 105. člen SPZ: »(1) Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. (2) Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etažni lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, če so del nepremičnine v solastnini etažnih lastnikov. (3) Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine. (4) Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati. (5) Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.« 2 Po prodajni pogodbi z dne 23. 12. 2015 (priloga A1, list. št. 167) je bila nepremičnina parc. št. 1017/6 prodana B.K.