Jedro

Sodišče prve stopnje se je postavilo na povsem pravilno stališče, zavzeto tako v pravni teoriji kot sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, da so novi dokazi, kot jih opredeljuje 10. točka 394. člena ZPP, dokazi, ki so v času prejšnjega postopka že obstajali, ne pa dokazi, ki so nastali kasneje, kot velja za listine, ki jih je predlogu za obnovo postopka priložila tožnica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog za obnovo postopka zavrne in da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Tožnica se pritožuje zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se s strani sodišča prve stopnje upoštevana sodna praksa (sklep VS RS VIII Ips 283/2007) nanaša na drugačne dejanske okoliščine, da izvid iz leta 2006 ne dokazuje zdravstvenih težav v letu 2000. V tem sporu so bila vsa dejstva podana že pred pravnomočnostjo, tožnica jih je zatrjevala. Dokaze je pridobila šele kasneje, kar je bilo brez njene krivde. Za obnovitveni razlog se zahtevajo nova dejstva, ne pa novi dokazi (sklep VS RS II Ips 147/2000). Za drugačne dejanske okoliščine je šlo tudi v zadevi VDSS Pdp 594/2021, v kateri je bila izdana oprostilna sodba, pri tožnici pa je Državno tožilstvo RS umaknilo obtožni predlog. Tako je ravnalo, ker ni bilo dokazov, da bi tožnica storila kaznivo dejanje. Tožnica je predlog za obnovo postopka podala iz razloga, določenega v 10. točki 394. člena ZPP, in ne, ker bi bila izdana oprostilna sodba. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do nezakonito pridobljenih dokazov. Ni utemeljilo, na izpovedi katerih prič temelji pravnomočna sodba. Poseženo ni bilo le v pravice tretjih oseb, ampak tudi tožnice. Izvedba nezakonito pridobljenih dokazov je dopustna le v primeru posebej utemeljenih okoliščin. Toženka je v postopku močnejša stranka. Njeno nezakonito ravnanje ne more privesti do za tožnico neugodne odločitve. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in dovoli obnovo postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Kot poudarja v pritožbi in je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, je tožnica predlog za obnovo postopka podala iz razloga, določenega v 10. točki 394. člena ZPP, konkretno zaradi novih dokazov – umik obtožnega predloga s strani Specializiranega državnega tožilstva z dne 22. 7. 2022 (A49) in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 6264/2021 z dne 15. 7. 2022 ter z dne 24. 8. 2022 (A50, A51), s katerima je sodišče izločilo določene listine iz kazenskega postopka in ustavilo kazenski postopek.

7. Sodišče prve stopnje se je postavilo na povsem pravilno stališče, zavzeto tako v pravni teoriji (Ude L., Galič A. (red.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 593) kot sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, ki jo je citiralo v obrazložitvi (sklep II Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008), da so novi dokazi, kot jih opredeljuje 10. točka 394. člena ZPP, dokazi, ki so v času prejšnjega postopka že obstajali, ne pa dokazi, ki so nastali kasneje, kot velja za listine, ki jih je predlogu za obnovo postopka priložila tožnica. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje končalo glavno obravnavo dne 31. 5. 2021, dne 23. 6. 2021 je po seji senata izdalo sodbo, Višje delovno in socialno sodišče je o pritožbi tožnice odločilo s sodbo Pdp 447/2021 z dne 4. 11. 2021. Listine (A49, A50, A51) so, kot je razvidno že iz prejšnje točke obrazložitve, nastale po tem, v letu 2022. 8. Tožnica v pritožbi neutemeljeno in izven konteksta izpostavlja določen del obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008, v katerem je sicer jasno izpostavljeno, da v primeru, ko določen dokaz nastane po pravnomočnosti odločbe, sploh ne gre za nov dokaz in obnovitveni razlog ni podan. Enako izhaja iz sklepa VIII Ips 147/2000 z dne 20. 9. 2000 (in tudi sklepa VDSS Pdp 594/2021 z dne 16. 11. 2021), pri čemer pogoj, da morajo dejstva in dokazi obstajati že v času prejšnjega postopka, ne velja le za dejstva, ampak tudi za dokaze.

9. Šele v primeru, če stranka, drugače kot tožnica v tem sporu, navede nova dejstva oziroma predlaga nove dokaze, ki so obstajali do pravnomočnosti, pride do ugotavljanja, ali jih ni pravočasno uveljavljala brez svoje krivde, in nato, ali bi bila na njihovi podlagi lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.

10. Tožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se do njenih navedb ni opredelilo. Do navedb, ki se nanašajo na nezakonito pridobljene dokaze, se je opredelilo v točki 11 obrazložitve, pri čemer je utemeljeno razlogovalo, da obnova postopka ni pravno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preizkusu pravilnosti dokazov oziroma ugotavljanja dejanskega stanja v prejšnjem postopku; slednje bi (in je) bilo predmet pritožbenega postopka v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje I Pd 1210/2019 z dne 4. 11. 2021. Enako velja za pravilnost uporabe materialnega prava.

11. Sodišče prve stopnje je ne glede na navedeno, da obnova postopka ni namenjena preizkusu pravilnosti dokazov oziroma ugotavljanja dejanskega stanja v prejšnjem postopku, v zvezi z zatrjevano nezakonito pridobljenimi dokazi tožnici pojasnilo, da so ugotovitve o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, temeljile na izpovedih tožnice in prič (in ne na listinah, ki bi bile nezakonito pridobljene). S tem, ko ni navedlo poimensko, za katere priče gre, ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

12. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja pritožba, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).