Jedro

Sodišče prve stopnje je po zaslišanju tožnice, A. A. in B. B. ugotovilo, da sta klobase, kašnice in krvavice, gibanice in kruh izdelala A. A. in B. B., ki sta tudi posnela fotografije izdelkov in jih objavila na Facebook profilu tožnice, da sta stranke obvestila, da so na voljo v prodajni hüti. Ugotovljeno je bilo, da sta objave opravila na tožničinemu Facebook profilu, ker je tožnica že od začetka nosilka dejavnosti, zato je najbolj prepoznavno njeno ime. Slednje ne pomeni, da je tožnica opravljala pridobitno dejavnost, saj sta vse aktivnosti opravila njena hčerka in zet, pri tem sta le uporabila tožničin profil na družabnem omrežju. Iz izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da se je upoštevalo, da je bila pri objavi oglasa o možnem naročilu posameznih izdelkov pripisana tožničina številka, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v primeru klica kupca preusmerila k hčerki, ker sta le hčerka in zet vedela, ali lahko naročilo sprejmeta in izvedeta. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilen zaključek, da tožnica ni opravljala pridobitne dejavnosti, ampak je svoji družini le omogočila, da trži in prodaja izdelke, ki so jih naredili, na njenem profilu na družabnem omrežju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožnici priznalo delovno razmerje pri toženki od 28. 10. 2024 do dne 17. 9. 2025 za krajši delovni čas od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Toženki je naložilo, da tožnici izplača nadomestilo plače za ta čas in denarno povračilo v višini 2.526,56 EUR. Višji zahtevek, za priznanje pravic od 25. 10. 2024 do 27. 10. 2024 in nad polovičnim delovnim časom, denarno povračilo v presežku do 22.860,00 EUR, je zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka in jo določilo kot zavezanko za plačilo sodne takse.

2.Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki je nekritično verjelo A. A. in B. B., da sta sama naredila objave na tožničinem Facebook profilu in pobirala naročila. Ni se opredelilo do tožničine izjave v okviru zagovora, da je z objavami le obveščala kupce, kaj lahko kupijo, kot tudi ne do posebnega brezstičnega načina prodaje v prodajni hüti. Pojem pridobitnega dela je potrebno tolmačiti širše, gleda se narava in namen opravljenega dela, česar sodišče ni ugotavljalo. Tožnica je v času bolniškega staleža aktivno tržila izdelke iz svoje dopolnilne dejavnosti, ob oglasih je objavljena njena številka, sprejemala je klice strank. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da sta bila A. A. in B. B. člana kmetijskega gospodarstva. Tožnica za to ni predložila dokazila, prav tako nista živela na kmetiji, zato je takšen zaključek v nasprotju s 5. členom Zakona o kmetijstvu (ZKme-1). Napačna je tudi ugotovitev, da tožnica ni kršila navodil zdravnika. Bolniški stalež je namenjen okrevanju, ne pa družbenim, promocijskim in tržnim aktivnostim. Tožnica je sodelovala pri snemanju oddaje C. Dolžina prispevka ni pomembna, snemanje zahteva visoko stopnjo psihofizične pripravljenosti in negativno vpliva na zdravstveno stanje, poleg tega je tožnica povedala, da je bila kritičnega dne v slabem zdravstvenem stanju. Sodišče prve stopnje ne bi smelo verjeti tožničini zdravnici D. D., saj je bila neprepričljiva, njena izpoved ni bila strokovno utemeljena, poleg tega je bila pristranska, saj pozna vse tožničine sorodnike in je zainteresirana za izid spora. Iz njene izpovedi izhaja le njen splošni vtis, da je bila ta dejavnost skladna z njenimi navodili, pri čemer ni dala konkretnih navodil, tožnica pa bi glede na odločbo ZZZS pred snemanjem morala pridobiti dovoljenje zdravnice. Zdravnica tudi ni usposobljena za oceno vpliva dejavnosti na psihično počutje tožnice, poleg tega je bila tožnica v bolniškem staležu zaradi revmatoidnega artritisa. Nadalje izpostavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pogoja nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, nasprotuje pa tudi višini denarnega povračila, ki je nesorazmerno visoko glede na trajanje delovne dobe pri toženki. Ker je napačna odločitev o utemeljenosti zahtevka, je napačna tudi odločitev o stroških postopka in sodni taksi. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sodba spremeni tako, da se zahtevek zavrne oziroma da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. in 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V okviru sodnega postopka je toženka odpoved utemeljevala le še z očitkom, da je tožnica z objavo oziroma oglaševanjem izdelkov, ki jih prodaja v okviru svoje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (objava fotografije tort dne 5. 9. 2024 s pripisom o sprejemanju naročil; objava fotografije pečenih gibanic dne 8. 9. 2024 s pripisom, da so na voljo v prodajni hüti; objavi fotografij klobas dne 20. 9. in 4. 10. 2024 s pripisom o sprejemanju naročil oziroma, da so na voljo v prodajni hüti) v času bolniškega staleža opravljala pridobitno delo ter da je dne 2. 10. 2024 z udeležbo na dogodku v okviru Društva E. kršila navodila pristojnega, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Z ostalimi očitki iz izredne odpovedi (objava posnetka priprav na romsko poroko, dopust na obali), toženka ni več utemeljevala izredne odpovedi.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica v času bolniškega staleža ni opravljala pridobitne dejavnosti. Ugotovilo je, da sta izdelke iz objav in objave izdelala tožničina hči in njen mož, ki sta opravljala dopolnilno kmetijsko dejavnost, katere nosilka je tožnica. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo. Opredelilo se je do vseh bistvenih navedb strank in do vseh izvedenih dokazov. Dokazna ocena sodišča prve stopnje upošteva vse relevantne okoliščine (poseben način prodaje v podajani hüti, predložene objave na tožničinem Facebook profilu, sorodstveno razmerje tožnice in prič A. A. ter B. B.), toženka pa v pritožbi niti ne navede, do katerih listin se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Dokazna ocena je oblikovana skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), toženka pa s ponovnim izpostavljanjem sorodstvene povezave prič A. A. in B. B. ni uspela izpodbiti pravilnosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje.

7.Toženka neutemeljeno uveljavljala, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo posebnosti prodaje v prodajni hüti, kjer se izdelki pustijo in se ne pobira naročila. Sodišče prve stopnje je namreč po zaslišanju tožnice, A. A. in B. B. ugotovilo, da sta klobase, kašnice in krvavice, gibanice in kruh izdelala A. A. in B. B., ki sta tudi posnela fotografije izdelkov in jih objavila na Facebook profilu tožnice, da sta stranke obvestila, da so na voljo v prodajni hüti. Ugotovljeno je bilo, da sta objave opravila na tožničinemu Facebook profilu, ker je tožnica že od začetka nosilka dejavnosti, zato je najbolj prepoznavno njeno ime. Slednje ne pomeni, da je tožnica opravljala pridobitno dejavnost, saj sta vse aktivnosti opravila njena hčerka in zet, pri tem sta le uporabila tožničin profil na družabnem omrežju. Iz izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da se je upoštevalo, da je bila pri objavi oglasa o možnem naročilu posameznih izdelkov pripisana tožničina številka, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v primeru klica kupca preusmerila k hčerki, ker sta le hčerka in zet vedela, ali lahko naročilo sprejmeta in izvedeta. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilen zaključek, da tožnica ni opravljala pridobitne dejavnosti, ampak je svoji družini le omogočila, da trži in prodaja izdelke, ki so jih naredili, na njenem profilu na družabnem omrežju. Da bi tožnica imela namen v času bolniškega staleža opravljati pridobitno delo, ni bilo ugotovljeno, zato se toženka neutemeljeno sklicuje, da je ključna narava in namen opravljenega dela.

8.Sodišče prve stopnje je tisto, ki lahko ob zaslišanju dobi neposreden vtis, ali priča oziroma stranka izpoveduje verodostojno ali ne, poleg tega ima možnost in dolžnost ta vtis primerjati z ostalimi izvedenimi dokazi, kar je tudi storilo. Toženka se ni sklicevala na to, da naj bi tožnica v okviru zagovora povedala, da je sama objavila sporne oglase. Tudi sicer iz zagovora tožnice izhaja le, da to, da je na svojem Facebook profilu objavila nekaj, kar imajo na kmetiji za prodati, še ne pomeni, da je to naredila, izdelala sama. Zaslišana v sodnem postopku je tožnica potrdila, da je dovolila objavo fotografij izdelkov na svojem osebnem Facebook profilu, njene izjave v okviru zagovora pa se ne more interpretirati na način, da je sama aktivno tržila izdelke. Pritožba glede neverodostojnosti izpovedi A. A. in B. B. še pavšalno navaja, da sta obe priči izpovedali povsem vsebinsko identično, kar kaže na njuno predhodno pripravo in uskladitev izpovedi za potrebe obrambe tožnice, vendar iz zapisnika prepisa njunih zaslišanj slednje ne izhaja. A. A. je izpovedala bistveno več in tudi nekoliko drugače kot B. B. Pojasnila je, da sta z možem objave opravila na tožničinem Facebook profilu, ker je s kmetijsko dejavnostjo začela tožnica, poznana pa je tudi zaradi ansambla, ki so ga imeli kot otroci. Nadalje je izpovedala, da je bila objavljena ista telefonska številka kot od začetka, zato je bilo težko dati drugo, ker so še vedno klicali na tožničin telefon, tožnica pa je klice posredovala. B. B. pa je izpovedal le, da sta z ženo nadaljevala kmetijsko dejavnost, ki je bila pisana na tožnico, da sta sama pripravila objave, tožnica je posredovala le kakšno idejo. Njuna izpoved tako ni identična, zato so neutemeljeni očitki o usklajevanju za potrebe tožničine obrambe.

9.Tožnica je zatrjevala, da je sicer nosilka dopolnilne kmetijske dejavnosti, da pa zaradi zdravstvenih težav vse od leta 2018 dejavnosti več ne opravlja, ker tega ne zmore, opravljajo pa kmetijsko dejavnost njeni ožji družinski člani, med drugim hčerka in zet. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni pripravila izdelkov, ki so bili predmet spornih objav, prav tako ne sporne objave, da pa sta dopolnilno kmetijsko dejavnost s pridelavo in prodajo kmetijskih izdelkov opravljala A. A. in B. B., kar je skladno z izdanim dovoljenjem za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Toženka šele v pritožbi prereka, da bi bila A. A. in B. B. člana tožničine kmetije oziroma gospodinjstva, pri čemer ne navaja, zakaj tega ni uveljavljala do zaključka postopka na prvi stopnji, zato so pritožbene navedbe, da tožnica slednjega ni dokazala, neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker toženka ni prerekala, da sta bila A. A. in B. B. kot ožja družinska člana tožnice člana kmetije in sta lahko v septembru in oktobru 2024 opravljala dopolnilno kmetijsko dejavnost, katere nosilka je bila formalno tožnica, dokazovanje teh trditev ni bilo potrebno (drugi odstavek 214. člena ZPP). Posledično je neutemeljen očitek o napačni uporabi materialnega prava oziroma 5. člena ZKmet-1 in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali A. A. in B. B. živita v istem gospodinjstvu kot tožnica.

10.Toženka ni dokazala niti drugega očitka, s katerim utemeljuje izredno odpoved v tem sodnem postopku, to je kršitev navodil zdravnika. Tožnici je očitala, da je dne 2. 10. 2024 z udeležbo dogodka Društva E., kjer je nastopila pri snemanju jutranje oddaje, kršila navodila zdravnika. Ugotovljeno je bilo, da se je tožnica dogovorila za snemanje v času, ko še ni vedela, ali ji bo bolniški stalež podaljšan. Dan pred snemanjem je bila obveščena o podaljšanju bolniškega staleža, snemanje je potekalo na njenem domu, tožnica pa je v krajšem posnetku le ustno predstavila klecnprot. Vse priprave na snemanje so izvedli tožničina hčerka in mož ter predsednica Društva E., zato toženka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je bilo tožničino sodelovanje pri snemanju naporno in je zahtevalo visoko psihofizično pripravljenost.

11.Toženka tožnici v odpovedi v zvezi s sodelovanjem pri snemanju oddaje očita, da to ni združljivo z bolniškim staležem in predstavlja kršitev navodil zdravnika, vendar se to v dokaznem postopku ni potrdilo. Tožničina zdravnica D. D. je izpovedala, da tožnica s sodelovanjem pri snemanju oddaje na svojem domu ni kršila njenih navodil. Imela je dovoljeno gibanje v domačem kraju, doma ni zapustila, prav tako ni ničesar delala. Tožnica tako z nastopom v oddaji dne 2. 10. 2024, kjer je na kratko ustno predstavila klecnprot in ni zapustila svojega doma, ni kršila navodil zdravnice oziroma ni potrebovala posebnega soglasja zdravnice. Tožnica je zaslišana povedala, da je bila tega dne pred tem na pregledu pri zdravniku, da se je zaradi menjave in opustitve posameznih zdravil počutila slabo, vendar je glede na očitek v izredni odpovedi relevantno le, ali je tožnica z udeležbo na snemanju v svojem domu kršila navodila zdravnice. Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je šlo za krajšo predstavitev, zato toženka neutemeljeno uveljavlja, da je takšen nastop lahko vplival na okrevanje tožnice. Da bi tožnica s snemanjem oddaje promovirala svojo dopolnilo dejavnost, toženka tožnici v odpovedi ne očita. Očitek glede opravljanja pridobitne dejavnosti se nanaša izključno na objave na Facebook profilu, zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da je v oddaji prikazovala postopek iz zasebne dejavnosti.

12.Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka verodostojnosti izpovedi priče D. D. Priča je kot tožničina osebna zdravnica povedala, kakšna navodila je tožnica imela in da njeno ravnanje ni predstavljalo kršitev navodil. Ni šlo le za splošen vtis priče, ampak njeno strokovno oceno glede na predočeno ravnanje tožnice in njeno bolezensko stanje ter podana navodila. Pojasnila je, da se lahko tožničina bolezen znatno poslabša, če je v slabšem psihičnem stanju, zato zagovarja, da so pacienti čim bolj aktivni, da se psihično razbremenijo. Priča s tem ni podala strokovne ocene s področja psihologije ali psihiatrije, zato je nerelevatno, da nima specializacije s tega področja, poleg tega ni šlo za izdelavo izvedenskega mnenja, ampak za vprašanje, kakšna navodila je tožnica prejela v času bolniškega staleža oktobra 2024. Okoliščina, da je bila priča tudi zdravnica tožničine tašče in zato pozna družino, ne pomeni, da je njena izpoved neverodostojna.

13.Toženka ni dokazala kršitev, s katerima je v sodnem postopku utemeljevala podano izredno odpoved. Posledično sodišče prve stopnje ni bilo dolžno preverjati, ali je bil za izredno odpoved izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, zato se utemeljeno ni opredelilo do izpovedi F. F. s tem v zvezi.

14.Pritožba nasprotuje tudi prisojenemu denarnemu povračilu v višini štirih povprečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Toženka odmeri zgolj pavšalno nasprotuje, ker naj bi bilo povračilo previsoko glede na čas trajanja zaposlitve tožnice pri toženki, vendar povračilo ni bilo odmerjeno zgolj upoštevajoč navedeno okoliščino. Sodišče prve stopnje je pri odmeri upoštevalo vse kriterije iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1. Upoštevalo je, da je bila tožnica pri toženki zaposlena 8 let, slabše zaposlitvene možnosti zaradi njene starosti (54 let) in dejstva, da je invalid III. kategorije. Nadalje je upoštevalo, da je bila odpoved nezakonita zaradi napačne ocene toženke, da je tožnica kršila delovne obveznosti, in ne, ker se je želela znebiti tožnice, kot tudi, da je prejela reparacijo za skoraj eno leto. Glede na vse navedene okoliščine je odmerjeno denarno povračilo tudi po presoji pritožbenega sodišča primerno. V primerljivih zadevah je bilo prisojeno tudi že višje denarno povračilo.

15.Sodišče prve stopnje je glede na vse navedeno pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku v pretežnem delu, posledično je pravilno odločilo tudi o stroških postopka in taksni obveznosti. Ker niso bili podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Prim Pdp 40/2022, kjer je bilo starejšemu delavcu (60 let) za 6 let in 3 mesece delovne dobe pri delodajalcu, ob upoštevanju težje zaposljivosti in okoliščine, da je prejel reparacijo za manj kot 1 leto, prisojeno denarno povračilo v višini petih povprečnih plač. Pdp 139/2022, kjer je 54 let stara delavka za 8 let zaposlitve pri delodajalcu, s povprečnimi možnostmi za novo zaposlitev, način prenehanja delovnega razmerja, prejeto denarno nadomestilo za brezposelnost za čas 6 mesecev in reparacijo za čas 10 mesecev prejela denarno povračilo v višini petih povprečnih plač.