Jedro

Vpis lastninske pravice predlagateljice, ki je že vpisana kot etažna lastnica in kot solastnica pripadajočega zemljišča, na ime predlagateljice kot lastnice posameznega dela stavbe, ni možen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper zemljiškoknjižni sklep z dne 8. 4. 2010, s katerim je višja svetovalka v pravosodju zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice na pripadajočem zemljišču pri nepremičnini parc. št. 552/27 in 552/28, obe k.o. Z. Š.

Zoper sklep se je predlagateljica pritožila in prosila za ponovno obravnavanje vloženega predloga. Prilaga dodatno listinsko dokumentacijo in prosi za ponovno proučitev poslanih dokumentov. Navaja, da je kot solastnica upravičena vložiti zahtevek v korist vseh solastnikov in dokončni rešitvi zadeve, vložene 2. 4. 2010, pri čemer se sklicuje na Uradni list z dne 9. 6. 2008. Pojasnjuje vsebino dokumentov, ki jih prilaga in ugotavlja, da je iz njih razvidno, da so parcele njihove in da se posega na njihovo zemljišče. Mestna občina Ljubljana je dvakrat prodala zemljišče, vendar inšpekcijske službe ne ukrepajo. Ne upoštevajo se zakoni. Nimajo parkirnih prostorov. Razvrednotena je vrednost njihove lastnine. Stanovanjsko podjetje V. nima njihovega soglasja in tudi Poslovni sistem M. njihovih zahtev ne upošteva.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Pravilno je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji za vpis v skladu s 148. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003; ZZK-1). Sodišče prve stopnje je natančno proučilo listine, ki jih je predlagateljica predložila (priloge spisa A1 – A12) in pravilno ocenilo, da vknjižba lastninske pravice predlagateljice na pripadajočem zemljišču pri nepremičnini parc. št. 552/27 in 552/28 k.o. Z.Š. ni mogoča. V skladu z drugim odstavkom 15. člena ZZK–1, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se pri solastnini na skupnih delih objekta v etažni lastnini in tudi na pripadajočem zemljišču, ne vpišejo posamezni lastniki, temveč se podatek o idealnem deležu vpiše v korist vsakega lastnika posameznega dela objekta, ki je predmet etažne lastnine. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je predlagateljica vpisana kot lastnica podvložka št. 4533/109 (stanovanje št. 5 v I. nadstropju C. 163, v izmeri 41,90 m2 s pomožnim prostorom z isto številko v kleti v izmeri 1,44 m2), in kot tudi lastnica pripadajočega zemljišča k predmetni stavbi, pri čemer njen delež na pripadajočem zemljišču ni določen. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na izčrpne in natančne razloge sodišča prve stopnje, ki jim pritožnica obrazloženo v pritožbi niti ne ugovarja.

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS št. 45/2008 s spremembami; ZVEtL), na katerega se pritožnica očitno sklicuje (navedba o upravičenosti zahtevka za rešitev nastale situacije v uradnem listu, izdanem 9. 6. 2008: pravilno: datum objave je 9. 5. 2008), ne nudi podlage za predlagateljičino vknjižbo, kot očitno zmotno razume pritožnica. Omenjeni zakon namreč le ureja postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1) in ne ugotavlja obsega funkcionalnega zemljišča in tudi ne določa solastniškega deleža vsakega posameznega etažnega lastnika na skupnih delih. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je to v pristojnosti nepravdnega sodišča. Glede pritožbi priložene dodatne listinske dokumentacije je treba predlagateljici pojasniti, da po izrecni določbi prvega odstavka 160. čl. ZZK-1 v pritožbi ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Ne glede na to pa ji pritožbeno sodišče, v izogib morebitnemu zmotnemu razumevanju, pojasnjuje, da tudi, če bi listinsko dokumentacijo, ki jo prilaga pritožbi, priložila že predlogu, z vknjižbo ne bi uspela (ne gre za listine, ki so podlaga za vpis).

Druge pritožbene trditve (pojasnjevanje, da se posega na njihovo zemljišče in neukrepanje inšpekcijskih služb), na pravilnost odločitve zemljiškoknjižnega sodišča ne vplivajo (ne gre za odločilna dejstva), zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS št. 73/07; UPB 3; št. 45/08; ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1). V zvezi s prošnjo pritožnice za pomoč pri rešitvi nastale situacije, ji pritožbeno sodišče le pojasnjuje, da zadeve ni mogoče rešiti v zemljiškoknjižnem postopku.

Ker pritožnica s pritožbenimi trditvami pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.