Jedro

O povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov je namreč mogoče odločati zgolj na zahtevo upnika, ki jo le-ta poda pravočasno, skladno z zgoraj omenjenimi določbami ZIZ. Ker upnik takšne zahteve ni podal, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da odloča o povrnitvi stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Upnik je dolžan dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 41,33 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po poteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom dolžniku naložilo, da mora upniku, katerega terjatev preide na Republiko Slovenijo, ker mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo Okrožnega sodišča v M. BPP 395/2013 z dne 1. 7. 2013, povrniti stroške izvršitelja v višini 264,20 EUR v roku in na račun, o katerem bo dolžnik obveščen v pozivu Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v M. 2. Zoper citiran sklep je pritožbo po svojem pooblaščencu vložil dolžnik. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo določbo 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj dolžnik povrnitve stroškov ni zahteval. Izvršitelj je obračun izdal 11. 7. 2014 in ga poslal upniku osebno ter tudi njegovemu pooblaščencu, ki sta se z njim seznanila, upnik pa nato povrnitve stroškov ni zahteval. Ker sodišče prve stopnje samo, na lastno pobudo, izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, se zavzema za ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le-te in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega dela sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ.

6. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških predstavlja določba 38. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje mora pri tem najprej presoditi, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno. Po osmem odstavku 38. člena ZIZ se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

7. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je upnik stroške, o povrnitvi katerih je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom, sploh priglasil oziroma kdaj naj bi jih priglasil. Ob nadaljnji ugotovitvi, da takšna upnikova zahteva iz predmetnega izvršilnega spisa ne izhaja, to pomeni, da izpodbijana odločitev nima podlage v določbah ZIZ. Zaradi tega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. O povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov je namreč mogoče odločati zgolj na zahtevo upnika, ki jo le-ta poda pravočasno, skladno z zgoraj omenjenimi določbami ZIZ. Ker upnik takšne zahteve ni podal, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da odloča o povrnitvi stroškov.

9. Upnik je bil v odločbi Okrožnega sodišča v M. BPP 395/2013 z dne 1. 7. 2013, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč (list. št. 37 – 39 spisa), opozorjen na to, da je dolžan stroške izvršitelja, katerih plačila je oproščen, priglasiti v izvršilnem postopku, v katerem mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, kot nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Prav tako je bil opozorjen na posledice, če stroškov ne bo priglasil, in sicer, da se bo odobrena brezplačna pravna pomoč štela za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (točka III izreka imenovane odločbe).

10. Ker je dolžnik s pritožbo uspel, mu je dolžan upnik povrniti pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je priznalo naslednje stroške: nagrada za redno pravno sredstvo po tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v znesku 10,20 EUR in ne priglašenih 106,20 EUR, saj je bilo pritožbeno spornih le 264,20 EUR, materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT v znesku 2,04 EUR (20% nagrade in ne v priglašenem znesku 20,00 EUR), 22% DDV v znesku 2,69 EUR ter sodno takso za pritožbo v znesku 26,40 EUR, kar je skupaj 41,33 EUR. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k rešitvi zadeve (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).