Jedro

Kadar sodišče o nekem pravno relevantnem dejstvu zasliši več oseb, mora dokazno oceno v smislu proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP napraviti tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, argumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče ali stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih izpovedi oseb pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri od zaslišanih oseb zaradi večje verodostojnosti njene izpovedi sledi in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena torej ne sme biti šablonska, temveč preverljivo in argumentirano obrazložena. Takšna pa je tudi dokazna presoja sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86166/2017 z dne 26. 9. 2017 vzdržalo v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 5.428,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku nad priznanim zneskom, to je glede zneska 1.194,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2016 dalje, kakor tudi glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 5.428,06 EUR za čas od 30. 11. 2016 do 15. 3. 2017 pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške izvršilnega postopka v znesku 152,46 EUR, ter ji tudi povrniti pravdne stroške v znesku 1.100,17 EUR, vse v roku 15. dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega izpolnitvenega roka (III. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo nastalih stroškov postopka tožene stranke. V pritožbi navaja, da so neutemeljeni zaključki sodišča, da naj tožena stranka ne bi uspela dokazati, da je na objektu na naslovu M. ulica 64, Š., tožeča stranka pomanjkljivo opravila krovska dela oziroma nekaterih sploh ni izvedla. Graja tudi dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, kakšna dela so bila izvedena s strani družbe S. C., po pritožbenem stališču pa tudi ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka napak ni pravočasno grajala. Izpodbija dokazno presojo sodišča prve stopnje glede izpovedb zaslišanih prič J. in B. in napačno oceno dokazne listine, računa, izdanega s strani družbe S. C.. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi skrbno in zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja.

6. V obravnavanem gospodarskem sporu tožeča stranka zoper toženo stranko vtožuje plačilo krovsko kleparskih del, ki jih je na podlagi ustnega dogovora opravila za toženo stranko. Slednja terjatvi oporeka z obrazložitvijo, da je tožeča stranka deloma opravila dela, ki niso bila dogovorjena, dejansko izvedena dela pa niso bila opravljena strokovno in kvalitetno.

7. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku (razen za znesek 1.194,17 EUR iz naslova DDV) ugodilo. Odločitev je sprejelo z obrazložitvijo, da izvedeni dokazi dajejo podlago za ugotovitev, da je tožnik za toženko izvedel krovsko kleparska dela, določno specificirana v računu št. I-R-25 z dne 21. 11. 2016, pri čemer je navedena dela izvedel v celoti in brez (relevantno grajanih) napak.

8. Tožena stranka takšni odločitvi z uveljavljanjem zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki naj bi temeljilo na zmotni dokazni presoji, neutemeljeno nasprotuje.

9. Tožena stranka v pritožbi izpostavlja izpovedbo priče B. J. in vsebino računa družbe S. C., s katerimi naj bi po pritožbenem stališču tožena stranka uspela dokazati, da je tožeča stranka dela opravila pomanjkljivo oziroma nekaterih ni izvedla. Sodišču prve stopnje tudi očita napačno dokazno presojo, ko je sodbo v nekaterih delih oprlo na izpovedbi prič J. in B., v nekaterih delih pa je njuni izpovedbi štelo kot neprepričljivi.

10. Tako sodna odločba kot tudi dokazna ocena, na kateri odločitev temelji, je zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Končna ocena pa mora temeljiti tudi na uspehu celotnega postopka, torej na celoti procesnega dogajanja, ki vključuje tudi navedbe strank (8. člen ZPP).

11. Dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče je v sodbi korektno povzelo bistveno vsebino vseh izvedenih dokazov ter se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Ker je dokazna ocena prosta, je nesprejemljiv pritožbeni očitek, da dokazi tožene stranke niso bili upoštevani oziroma pravilno upoštevani. Sodišče dokazov tožene stranke, ki jih izpostavlja v pritožbi (izpovedbe prič J. in B. ter račun družbe S. C.) nikakor ni prezrlo, pač pa je po njihovi primerjavi z ostalimi v postopku izvedenimi dokazi ter glede na uspeh celotnega postopka upravičeno podvomilo o trditvah tožene stranke.

12. Kadar sodišče o nekem pravno relevantnem dejstvu zasliši več oseb, mora dokazno oceno v smislu proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP napraviti tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, argumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče ali stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih izpovedi oseb pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri od zaslišanih oseb zaradi večje verodostojnosti njene izpovedi sledi in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena torej ne sme biti šablonska, temveč preverljivo in argumentirano obrazložena. Takšna pa je tudi dokazna presoja sodišča prve stopnje.

13. Sodišče prve stopnje je v točki 13 izpodbijane sodbe skrbno in nazorno obrazložilo, zakaj izpovedbi prič J. in B. ocenjuje za neprepričljivi, prav tako pa tudi poda logično razlago, zakaj račun družbe S. C. ne potrjuje navedb tožene stranke. Dokazni presoji in oceni dokazov, kot jo je podalo sodišče prve stopnje v točki 13 sodbe, sodišče druge stopnje pritrjuje kot pravilni in jo povzema, saj ji v bistvu ni kaj dodati.

14. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožena stranka, neuspešna s pritožbo, in tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom istega zakona).