Jedro

Ker je bilo delo opravljeno, dopolnilno mnenje pa potrebno za razjasnitev odločilnih dejstev v okviru obravnavanega individualnega delovnega spora, je izvedenka upravičena do nagrade za dopolnilno mnenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki za ekonomijo mag. A.A. za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja odmerilo nagrado in nadomestilo stroškov v skupnem znesku 264,50 EUR bruto, z obračunom prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 22,48 EUR, s tem da se plačilo izvrši iz založenega predujma tako, da računovodska služba neto znesek nagrade nakaže na transakcijski račun izvedenke, akontacijo dohodnine ter 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa na ustrezne računa (I. do IV. točka izreka sklepa).

Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da se sodni izvedenki ne prizna odmerjena nagrada (za dopolnilno izvedensko mnenje). V pritožbi navaja, da je naslovno sodišče v predmetni zadevi dne 7. 1. 2013 izdalo sklep, s katerim je določilo vsebino nalog, ki jih je dolžna izvedenka izpolniti, pri čemer je v 2. alineji 2. točke sklepa odločilo, da mora izvedenka odgovoriti na vprašanje, kolikšna je razlika v plači, ki jo je tožnik prejemal, upoštevaje dogovor in plačo, ki jo je tožnik prejel (glede na izpiske iz TRR). Izvedenka je svoje mnenje izdelala pravočasno, ker pa na navedeno vprašanje ni odgovorila, je toženec pravočasno podal pripombe zoper navedeno izvedensko mnenje. V nadaljevanju je sodišče izdalo sklep o predujmu za dopolnitev izvedenskega mnenja v višini 500,00 EUR, izvedenka pa je z dopolnilnim mnenjem v celoti odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je sodišče določilo že v sklepu z dne 7. 1. 2013. Upoštevajoč navedeno izvedenki ne pripada nagrada po izpodbijanem sklepu, saj bi morala na vprašanja, ki jih je sodišče določilo po sklepu z dne 7. 1. 2013, odgovoriti že v samem izvedenskem mnenju, zato je sodišče izvedenki neupravičeno odmerilo stroške izvedenine.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločitev o nagradi izvedenke za izdelano dopolnilno izvedensko mnenje pa je tudi materialnopravno pravilna.

Pritožba neutemeljeno oporeka odločitvi sodišča prve stopnje o nagradi sodni izvedenki za izdelano dopolnilno izvedensko mnenje z utemeljitvijo, da naj do nagrade za dopolnilno mnenje ne bi bila upravičena, ker bi na vprašanja morala odgovoriti že po prvotnem sklepu sodišča prve stopnje z dne 7. 1. 2013, s katerim so bile določene njene naloge v obravnavani zadevi in ne šele v dopolnilnem mnenju na predlog tožene stranke, ki je za dopolnilno mnenje morala tudi založiti predujem. Dejstvo je, da prvo mnenje ni bilo popolno in ga je bilo potrebno še dopolniti, zlasti zato, ker je bilo šele v pripombah na izvedensko mnenje natančneje opredeljeno in pojasnjeno, kakšne dodatne izračune tožena stranka še zahteva. Bistveno pa je, da je bila izdelava dodatnega izvedenskega mnenja potrebna zato, ker v sklepu o postavitvi sodnega izvedenca (z dne 7. 1. 2013) naloge izvedenca oziroma nekatera od vprašanj, na katera bi moral odgovoriti, niso bila dovolj konkretno in jasno oblikovana, kar velja zlasti za vprašanje v 2. alinei II. točke sklepa o postavitvi sodnega izvedenca, na katerega se sklicuje pritožba (naloge izvedenca so bile določene ob upoštevanju predlogov tožene stranke). Delo izvedenca pa je bilo v obravnavani zadevi očitno zahtevno, saj je sodna izvedenka zaprosila celo za nadaljnja navodila (zlasti zaradi pomanjkljive dokumentacije in evidenc o izrabi delovnega časa, s katero bi moral razpolagati delodajalec) in podaljšanje časa za izdelavo izvedenskega mnenja. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče prve stopnje sodni izvedenki utemeljeno priznalo nagrado za dopolnilno mnenje, ker je bilo delo opravljeno, dopolnilno mnenje pa potrebno za razjasnitev odločilnih dejstev v okviru obravnavanega individualnega delovnega spora.

Skladno z določbo 1. odstavka 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za opravljeno delo. Nagrada izvedenca v izpodbijanem sklepu je odmerjena v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010).

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo v skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.