Jedro

Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v A. B. z dne 21. 2. 2019, ki je postala pravnomočna 19. 11. 2019, s katero je bilo storilcu S. Š. zaradi prekrška po tretjem a odstavku 99. člena Zakona o cestnem prometu naloženo plačilo globe v višini 100,00 EUR, prizna in izvrši ter da je storilec dolžan plačati navedeni znesek po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, ter da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi ... predlaga obročno plačilo, v kolikor pa globe v roku ne bo plačal, bo izterjana prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog po 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj v pritožbi pojasnjuje, da zaradi slabega finančnega stanja globe v višini 100,00 EUR ne zmore poravnati in bi kvečjemu morda lahko plačal globo v 5 obrokih po 20,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 8. točki obrazložitve pojasnilo, da je storilcu bila izrečena denarna kazen zaradi prekrška prekoračitve hitrosti vožnje, ki ga je storil 6. 8. 2018 ob 14.17 uri na območju občine F., z motornim vozilom z reg. št. ... (...).

6. Storilec v pritožbenih navedbah priznava, da je leta 2018 v A. storil prekršek, vendar je takrat še bil zaposlen, sedaj pa je brezposeln in prejema le 400,00 EUR mesečno, kot izhaja iz odločbe ZPIZ in CSD ..., ter dodaja, da s tako višino dohodka ne more odplačati izrečene globe. Ker v predmetnem postopku sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek in ne odmerja sankcij, so take navedbe neupoštevne. V predmetnem postopku namreč sodišče ugotavlja zgolj to, ali so predlogu za priznanje in izvršitev priložene ustrezne listine in ali je izkazan kakšen izmed razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1. Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) pa ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, zaradi česar je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje glede dopustnosti priznanja in izvršitve utemeljeno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje prizna in izvrši. V zvezi s predlogom za dopustitev možnosti obročnega poplačila globe pa pritožbeno sodišče poudarja, da tega sodišče ne more odobriti in da bo moral storilec to možnost preveriti pri FURS, kot izhaja že iz izreka izpodbijanega sklepa.

7. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).