Jedro

Z določbo 16. člena ZDpra je državnemu pravobranilstvu priznana pravica, da vsa opravila, ki jih opravi za zastopano osebo, in izdatke, vrednoti po odvetniški tarifi, po kateri ji mora nato sodišče priglašene stroške tudi odmeriti (2. odst. 155. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. tč. izreka spremeni tako, da se pravdni stroški odmerijo na 9.751,00 SIT. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 4.639,00 SIT pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek (1. tč. izreka) ter tožeči stranki naložilo povrnitev 137,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke (2. tč. izreka). Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper stroškovni del sklepa (2. tč. izreka) iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki prizna njene pravdne stroške tudi v zavrnjenem delu. Priglasila je tudi stroške za pritožbo. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Tožena stranka v tem sporu je Republika Slovenija; Državno pravobranilstvo v Ljubljani je le njen zakoniti zastopnik (1. odst. 7. člena zakona o državnem pravobranilstvu - ZDpra), kot utemeljeno v pritožbi navaja tožena stranka. 163. člen prej veljavnega zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) je določal, da določbe o stroških veljajo tudi za stranke, ki jih zastopa javno pravobranilstvo. V tem primeru obsegajo stroški postopka tudi znesek, ki bi se stranki priznal kot nagrada za odvetnika. Sedaj veljavni zakon o pravdnem postopku (ZPP) takšne določbe več nima, ker je ta določba (smiselno) urejena s 16. členom ZDpra, po katerem se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Prav ima torej tožena stranka, da je upravičena do povrnitve nagrade za zakonitega zastopnika. S takšno določbo je namreč državnemu pravobranilstvu priznana pravica, da vsa opravila, ki jih opravi za zastopano osebo, in izdatke, vrednoti po odvetniški tarifi, po kateri ji mora nato sodišče priglašene stroške tudi odmeriti (2. odst. 155. člena ZPP). Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 162. člen ZPP, je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep v izpodbijanem delu (2. tč. izreka) spremeniti (3. tč. 365. člena ZPP) tako, da se pravdni stroški odmerijo na 9.751,00 SIT. Pri tem je sodišče druge stopnje priznalo priglašene stroške za posvet s stranko v višini 50 točk (po tar. št. 33/1a odvetniške tarife - OT), za sestavo izjave v višini 50 točk (po tar. št. 33/3 OT) in za obvestilo stranki v višini 10 točk (po tar. št. 33/4 OT); tj. 110 točk, kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odmere znaša 9.614,00 SIT, skupaj z (že priznanimi) stroški za poštnino v višini 137,00 SIT torej 9.751,00 SIT. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP. Tožeča stranka je toženi stranka dolžna povrniti 4.639,00 SIT stroškov, kar predstavlja (ob vrednosti spornega predmeta 9.614,00 SIT) naslednje potrebne stroške (1. odst. 155. člena ZPP): - za sestavo pritožbe v višini50 točk (po tar. št. 13 OT v zvezi s tar. št. 16/2 OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 4.500,00 SIT ter - za poštnino v višini 139,00 SIT (po 15. členu OT). Priglašenih stroškov za posvet s stranko (50 točk) sodišče druge stopnje ni priznalo, ker ne gre za posebno opravilo (tar. št. 33 OT), ampak je že zajeto v sestavi pritožbe.