Jedro

Revidentka ni izkazala niti zatrjevane neenotnosti v sodni praksi sodišča prve stopnje, saj je tako v izpodbijani sodbi kot sodbi, na katero se sklicuje revizija, sprejeto stališče, da je treba ugotavljati gospodarsko celoto kmetijskih zemljišč kot pogoj za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) po odvetnici dne 20. 2. 2009 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Meni, da v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti o vprašanju, ali je pri ugotavljanju statusa zaščitene kmetije treba ugotavljati obstoj gospodarske celote, in se pri tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 1444/2006. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik z dne 28. 7. 2006, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 9. 10. 2007. Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v postopku po uradni dolžnosti v zadevi preverjanja pogojev za zaščiteno kmetijo odločil, da se kmetijsko gospodarstvo na naslovu ..., ki obsega navedene nepremičnine, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. ..., šteje za zaščiteno kmetijo (1. točka izreka); in da se to kmetijsko gospodarstvo po pravnomočnosti te odločbe vpiše v register zaščitenih kmetij, ki ga vodi Upravna enota Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik, in se zaznamuje v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru (2. točka izreka). Tožena stranka je revidentkino pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V obravnavani zadevi revidentka zatrjuje neenotnost v sodni praksi sodišča prve stopnje glede ugotavljanja gospodarske enote (celote) kot enega izmed pogojev za status zaščitene kmetije, ne pa tudi, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločalo. Za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi namreč morala biti izpolnjena oba navedena pogoja. Vrhovno sodišče ob tem pripominja, da o tem vprašanju sicer obstaja že obširna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (kot na primer I Up 1092/2003, I Up 584/2000, I Up 1755/2006). Revidentka pa ni izkazala niti zatrjevane neenotnosti v sodni praksi sodišča prve stopnje, saj je tako v izpodbijani sodbi kot sodbi, na katero se sklicuje revizija, sprejeto stališče, da je treba ugotavljati gospodarsko celoto kmetijskih zemljišč kot pogoj za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Glede na to, da revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).