Jedro

Za opravljanje procesnih dejanj v upravnem sporu zadošča pooblastilo, ki se nahaja v upravnih spisih, če je brez omejitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bila na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavržena tožničina tožba, ki jo je njen pooblaščenec odvetnik vložil proti odločbi tožene stranke z dne 24.8.2005, pa za to procesno dejanje (vložitev tožbe na sodišče prve stopnje) naj ne bi imel veljavnega tožničinega pooblastila. Pooblastilo, ki ga je imenovani odvetnik na poziv sodišča prve stopnje predložil 28.6.2006 naj ne bi bilo veljavno, saj na njem ni tožničinega podpisa.

Tožnica v pritožbi navaja, da je za procesna dejanja v zadevi gradbenega dovoljenja pooblastila 27.1.1999 svojega moža B.B., ter dne 2.3.2005 odvetnika, ter da sta obe pooblastili v upravnih spisih. Pooblastili se nanašata na vsa procesna dejanja v zvezi z gradbenim dovoljenjem (sta brez omejitev), zato naj bi bila izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba izpolnjuje pogoje, da se obravnava kot pritožba po ZUS-1. Pritožba je utemeljena.

Obstoj veljavnega pooblastila je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti. V skladu z določbami 98. člena ZPP, ki se v upravnem sporu primerno uporabljajo za vprašanja, ki niso urejena z ZUS-1 (1. odstavek 22. člena ZUS-1) mora pooblaščenec predložiti strankino pooblastilo že pri prvem procesnem dejanju, ki ga opravi v njenem imenu, sicer mu sodišče naloži, da ga predloži v določenem roku oziroma če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe, sodišče tako tožbo zavrže. V obravnavani zadevi (kot pravilno opozarja pritožnica) se v upravnih spisih nahajata pooblastilo z dne 27.1.1999 dano pooblaščencu B.B. in pooblastilo dano odvetniku. Omenjeno pooblastilo je dano v zadevi gradbenega dovoljenja ter je brez omejitev, stranka pa ga glede na podatke upravnih spisov tudi ni preklicala.

Ker tožbi pooblastilo ni bilo predloženo, je sodišče prve stopnje sicer ravnalo pravilno ko je pooblaščenca pozvalo na predložitev pooblastila. Po pridobitvi upravnih spisov (2.11.2005) pa bi moralo ugotoviti, da ima pritožničin pooblaščenec potrebno dovoljenje za opravljanje dejanj v postopku. Po ustaljeni sodni praksi za vložitev tožbe oziroma opravljanje drugih procesnih dejanj v upravnem sporu zadošča pooblastilo v upravnih spisih, če je tako kot v obravnavanem primeru, brez omejitev oziroma za vsa pravna dejanja.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da pritožničin pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za vložitev tožbe v upravnem sporu. Zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (3. odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP), ko je tožbo zavrglo. Ker je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (77. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).