Jedro

Ugotovitve o stroških z dekličinim preživljanjem v obdobju od vložitve predloga do 13. 9. 2022 so podane v 32. in 33. točki obrazložitve in temeljijo na obrazloženem ovrednotenju posameznih potreb (23., 24. in 25. točka obrazložitve). Pritožbena navedba o primerjavi tako ugotovljenih potreb z materinimi dohodki ne vzbudi dvoma o njihovi pravilnosti. Namenjanje polovice mesečnih dohodkov za otrokovo preživljanje je življenjsko izvedljivo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se zakonska zveza udeležencev razveže (I. točka izreka) in (2) da se predlagateljica in nasprotni udeleženec zavezujeta za preživljanje hčere prispevati tako, da vsak od njiju poskrbi za potrebe deklice v času, ki ga preživi pri njem, in da oče k stroškom pri materi prispeva še 180 EUR, ki jih plačuje mesečno na materin račun, določilo zapadlost in obveznost plačila zamudnih obresti za primer zamude ter valorizacijo preživnine (II. točka izreka), (3) da je oče dolžan za čas od 17. 12. 2020 do 13. 9. 2022 za preživljanje hčere plačati 3.875,44 EUR v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), (4) da se zavrne materin predlog v delu, v katerem zahteva višjo preživnino ali višji prispevek k preživljanju (IV. točka izreka), (5) da se zavrne očetov predlog glede drugačnega načina preživljanja (V. točka izreka).

2. Oče v pritožbi zoper II. in III. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del odločbe razveljavi in spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zmotna je ugotovitev, da hči preživi 60 % časa z materjo, 40 % pa z njim. Sodna poravnava je sklenjena tako, da je deklica približno enako časa pri vsakem od njiju. Glede na to bi bilo edino pravično, da se določi plačevanje preživnine v naravi. Z napačno ugotovitvijo navedenega dejstva je bila storjena bistvena kršitev postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ves postopek si je prizadeval, da bi bila hči enako časa pri njem, mati pa je temu nasprotovala z navedbami, da ne želi zamuditi polovice dekličinega otroštva.

Sodišče se ne bi smelo opreti na izjavo najemodajalca z dne 29. 3. 2020 in 15. 9. 2022. Dokaz ni upošteven in zadosten. Ni podan skladno z ZPP. Predlagateljica ni dokazala, da je najemnina tudi po njegovi odselitvi znašala enako kot prej. Možno je, da je najemnina nižja, posebej ob dejstvu, da je mati najemodajalcu večkrat pomagala z raznimi deli. Poleg tega bi enak strošek materi nastajal tudi v primeru, da hči ne bi bivala pri njej.

Napačna je ugotovitev o strošku bivanja pri pritožniku. Ugotovljeni strošek vključuje le elektriko, vodo in komunalne storitve, ostalih stroškov (ogrevanje, internet, televizija) sodišče ni upoštevalo, niti ga ni pozvalo k njihovi specifikaciji. Zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja sta podani kršitvi postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Mati je podajala različne navedbe o tem, čigav avto vozi. Ker se je pokazala kot neverodostojna, sodišče ne bi smelo opreti odločitve na njeno pričanje.

Zmotna je ugotovitev o višini preteklih stroškov za hčerino preživljanje. Če bi jih mati dejansko krila v višini 375,32 EUR, bi to predstavljalo polovico njenih dohodkov. Tako visokih stroškov ni izkazala. Tudi v tem delu sta podani bistveni kršitvi določb postopka. Sodišče ni upoštevalo, da je kupil vsa oblačila, obutev in opremo za čas, ko je bila hči pri njem. V času zveze je kupil vse, kar sta udeleženca potrebovala za stanovanje in je vse to pustil predlagateljici.

Mati ves čas prejema tudi otroški dodatek, ki bi ga sodišče moralo upoštevati pri izračunu preživninske obveznosti.

Ker se je zavezal, da bo hodil po deklico v vrtec in jo pripeljal k materi, predlagateljica s tem ne bo imela stroškov. Tudi tega dejstva sodišče ni upoštevalo.

3. Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Hči udeležencev, ki je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa stara pet let, je na podlagi sodne poravnave zaupana v skupno varstvo in vzgojo staršev. Z izpodbijanim sklepom je sodišče v skladu s 139. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) odločilo o dekličinem preživljanju od vložitve predloga. Ob upoštevanja časa, ki ga deklica preživi z enim in z drugim staršem, ter njunih preživninskih zmožnosti je odločilo, da oče k preživljanju deloma prispeva v denarju.

6. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prva je podana, kadar ima sodna odločba tako hude pomanjkljivosti, da ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Druga pa je podana, kadar pride do napake pri prenosu vsebine listin ali zapisnikov v odločbo. Nobena pritožbena trditev ne kaže na tovrstno napako. Iz pritožbenih navedb, v katerih pritožnik nasprotuje pravilnosti posameznih ugotovitev, izhaja, da razlogi odločitve omogočajo preizkus. Očitka procesnih kršitev tako nista utemeljena.

7. Neutemeljeni so tudi očitki o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Udeleženca sta se dogovorila za štirinajstdnevni potek izmenjave tako, da je deklica v prvem tednu z očetom od torka popoldan do srede zjutraj ter od petka popoldan do nedelje zvečer, v drugem tednu pa od torka popoldan do četrtka zjutraj. Pri vsakem od staršev preživi strnjeno dvakrat po sedem dni med poletnimi počitnicami. Te ugotovitve utemeljujejo sklep, da je deklica nekaj manj časa pri očetu kot pri materi. Očetova stališča med postopkom, ki se niso odrazila v sodni poravnavi, na pravilnost zaključka ne morejo vplivati.

8. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve o višini najemnine za stanovanje, ki ga za bivanje uporablja mati. Sodišče se je oprlo na skladni izpovedbi udeležencev o stroških, ki sta jih za isto stanovanje plačevala v času skupnega življenja. Morebitno dejstvo, da mati del najemnine poravna z delom, ne utemeljuje zaključka o nižjih stroških. Posplošen dvom o pravilnosti ugotovitve, da so stroški enaki kot v času skupnega življenja, pa ne zadostuje za vzbuditev dvoma o pravilnosti ugotovljenega dejstva. Nenazadnje je pritožnik po predložitvi najemodajalčeve izjave na naroku izjavil, da ne vztraja pri navedbi, da najemnina ni taka, kot je navedeno v listini. Pritožbene navedbe so torej tudi v nasprotju z njegovim ravnanjem pred sodiščem prve stopnje. Tudi izostanek pojasnila o razlogih za tako spremembo kaže na njihovo neutemeljenost. 9. Ugotovitev o očetovih stroških bivanja temelji na njegovi izpovedbi. V zaslišanju ga je sodišče vprašalo, kakšni so njegovi stroški in je izpovedal le to, kar je povzeto v sodbi. Da bi imel druge stroške, ni ne navedel ne o njih izpovedal. Ob tako jasnem vprašanju sodišča ni bilo dolžno posebej preverjati, ali mu morda res z bivanjem ne nastajajo še kakšni drugi stroški.

10. Dejstvo, čigava last je osebno vozilo, ki ga uporablja mati, ni pomembno za odločitev. Neobrazloženo je pritožbeno stališče, da zatrjevana neverodostojnost materine izpovedbe o tem dejstvu izključuje verodostojnost njene celotne izpovedbe. Pritožbeno sodišče ga zato zavrača kot neutemeljenega.

11. Ugotovitve o stroških z dekličinim preživljanjem v obdobju od vložitve predloga do 13. 9. 2022 so podane v 32. in 33. točki obrazložitve in temeljijo na obrazloženem ovrednotenju posameznih potreb (23., 24. in 25. točka obrazložitve). Pritožbena navedba o primerjavi tako ugotovljenih potreb z materinimi dohodki ne vzbudi dvoma o njihovi pravilnosti. Namenjanje polovice mesečnih dohodkov za otrokovo preživljanje je življenjsko izvedljivo.

12. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je ureditev preživljanja otroka udeležencev v interesu obeh (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).