Jedro

Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi v izvršbi, v obravnavani zadevi iz kupnine na javni dražbi prodane dolžnikove nepremičnine. Izvršilno sodišče, ki v sklepu o izvršbi predlagano izvršbo dovoli, je na pravnomočni sklep vezano in ga mora po uradni dolžnosti izvršiti tako, da se v fazi izvršbe opravi vsa potrebna izvršilna dejanja, vključno s poplačilom v sklepu o izvršbi navedene terjatve upnika. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva njegove terjatve v izvršilnem postopku. Določilo drugega in tretjega odstavka 207. člena ZIZ o dolžnosti priglasitve terjatve in posledicah opustitve se tako ne nanaša na upnika, predlagatelja konkretne izvršbe (stranko postopka), ampak druge upnike, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz kupnine. Sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrača dolžnost, da samo obračuna upnikovo terjatev na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ).Obračun v sklepu o izvršbi opredeljene obveznosti je predhodno dejanje, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru izvršilnih dejanj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, v III., IV. in V. točki izreka sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo o vstopu nove upnice L.i. d.o.o. v postopek namesto dosedanje upnice N.L.B. d.d. (I. točka izreka), razdelilo kupnino v znesku 34.515,60 EUR prednostnemu upniku Republiki Sloveniji iz naslova davka na promet nepremičnin v višini 338,39 EUR in 338,39 EUR (II. točka izreka), preostanek kupnine 33.838,82 razdelilo dolžnikoma, vsakemu polovico (III. točka izreka), odločilo, da upnik obravnavane izvršilne zadeve ne prejme ničesar (IV. točka izreka) in ustavilo izvršilni postopek (V. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi zoper III., IV. in V. točko izreka navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj upnik obravnavane zadeve nima še posebne dolžnosti priglasiti svojo terjatev na razdelitvenem naroku, zaradi opustitve katere bi ne smel biti poplačan iz kupnine. Sklicuje se na stališča pravne teorije in obrazložitev predloga novele ZIZ-J, da takšna posebna priglasitev za upnika, ki je že predlagal izvršbo, ni potrebna. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se poplača tudi upnico, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa, in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Poplačilo upnika, ki je predlagal izvršbo, kot končno izvršilno dejanje pomeni realizacijo pravnomočnega sklepa o izvršbi. Stališče sodišča prve stopnje, da upoštevaje določila 207. člena ZIZ do poplačila ni upravičen upnik, ki je predlagal izvršbo, če ne priglasi svoje terjatve na razdelitvenem naroku, ni le v nasprotju s samim seboj, saj je upnik uveljavil svojo terjatev že v predlogu za izvršbo, ampak pomeni takšno pogojevanje tudi grob poseg sodišča prve stopnje v upnikovo pravico do sodnega varstva, katere del je tudi pravica do izvršbe (23. člena Ustave).

5. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi v izvršbi, v obravnavani zadevi iz kupnine na javni dražbi prodane dolžnikove nepremičnine. Izvršilno sodišče, ki v sklepu o izvršbi predlagano izvršbo dovoli, je na pravnomočni sklep vezano in ga mora po uradni dolžnosti izvršiti tako, da se v fazi izvršbe opravi vsa potrebna izvršilna dejanja, vključno s poplačilom v sklepu o izvršbi navedene terjatve upnika. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva njegove terjatve v izvršilnem postopku. Določilo drugega in tretjega odstavka 207. člena ZIZ o dolžnosti priglasitve terjatve in posledicah opustitve se tako ne nanaša na upnika, predlagatelja konkretne izvršbe (stranko postopka), ampak druge upnike, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz kupnine.

6. Neenakega obravnavanja, ki ga zatrjuje sodišče prve stopnje glede upnikov, ki niso predlagatelji izvršbe in upnika predlagatelja izvršbe, po pojasnjenem ni. Vsi morajo svojo terjatev uveljaviti v postopku, da se ta upošteva pri poplačilu. Za upnika, ki sproži izvršilni postopek, ima pomen priglasitve terjatve sam predlog za izvršbo, ostali upniki, ki imajo pravico do poplačila, pa morajo svojo zahtevo za uveljavitev njihove terjatve (priglasitev) šele podati, kar smejo storiti najkasneje na razdelitvenem naroku.

7. Sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrača dolžnost, da samo obračuna upnikovo terjatev na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ). Da lahko sodišče prve stopnje v fazi izvršbe sprejema pravilne odločitve, mora ves čas postopka vedeti, kolikšna je denarna terjatev upnika. Nenazadnje le tako lahko pravilno realizira sklep o izvršbi in ugotovi konec postopka zaradi poplačila v posledici opravljenih izvršilnih dejanj. Obračun v sklepu o izvršbi opredeljene obveznosti je po pojasnjenem predhodno dejanje, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru izvršilnih dejanj.1 Če gre za opisno obveznost, ki še ni ustrezno konkretizirana, mora v okviru materialnega procesnega vodstva (prvi odstavek 286.a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ) upnika pozvati, da specificira svojo terjatev (vse elemente, ki jo opredeljujejo) tako, da je mogoča njena zneskovna konkretizacija.2

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati pri izdaji sklepa o poplačilu tudi terjatev upnice, ki je predlagala obravnavano izvršbo.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Tudi če je postopek uveden na predlog upnika, se dalje vodi po uradni dolžnosti in sodišče samo določa, katera izvršilna dejanja bo opravilo, sodišče pa samo ugotavlja dejstva, ki so povezana z uporabo kogentnih pravil postopka, tako tudi dejstva, od katerih je odvisna realizacija izvršbe. O načelu oficialnosti in preiskovalnem načelu v fazi izvršbe glej Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 53 in 55. Obračun terjatve praviloma pomeni le uporabo matematičnih operacij, ki jih sodišče praviloma izvede z uporabo računskih orodij (uradnega programa za izračun zakonskih zamudnih obresti, ki tudi obračuna delna plačila, drugega programskega orodja za obračun obresti,...). Če je izračun matematično preveč zapleten, da bi samo terjatev obračunalo, pa lahko pridobi tudi mnenje izvedenca. 2 Najlažja pot bo za upnika seveda predložitev obračuna, iz katerega bo razvidno upoštevanje vseh opredelilnih elementov obveznosti (pri obrestih bo to opredelitev glavnice, od katere se obračunavajo, časovnega obdobja obračuna, višine obrestne mere). Sodišče pa je še vedno tisto, ki bo moralo predložen obračun po uradni dolžnosti preizkusiti z vidika skladnosti s pravnomočnim sklepom o izvršbi.