Jedro

Upravni akt v smislu določb ZUS-1 je tisti akt, s katerim organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe pa ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za takšen upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva zgoraj omenjena določba ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, je s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-41/2010/27-1202 z dne 24. 5. 2011 odločilo, da je odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enota Celje, št. 06122-401/2010/19-1202 z dne 20. 12. 2010, s katero je bilo naloženo, da mora inšpekcijski zavezanec ob predhodnem fizičnem zavarovanju objekta pred padajočimi deli, obnoviti zrušeno streho v dolžini cca 6 m po celotni širini objekta velikost cca 66,50 * 11,50m na severni čelni strani nadomestiti manjkajočo strešno kritino ter zamenjati dotrajane trhle letve in popraviti premaknjene strešnike iz ležišč, ob vzdolžni strani objekta ob javni cesti, oboje locirano na zemljišču s parc. št. 9/1.S k.o. …, postala izvršljiva 21. 2. 2011. V 2. točki izreka je bil inšpekcijskemu zavezancu določen dodaten rok za izvršitev z odločbo naložene obveznosti, 30 dni od vročitve tega sklepa, ter v 3. točki odločeno, da bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen 3.000 EUR, v kolikor inšpekcijski zavezanec ne bo izvršil naložene obveznosti. Odločeno je bilo tudi, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe.

Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Odločba, s katero je bila tožniku naložena obveznost, ni pravilna in je nezakonita in je zoper njo vložena tožba pri Upravnem sodišču Republike Slovenije. Prav tako je nepravilen in nezakonit izpodbijani sklep z dne 24. 5. 2011. Tožniku v postopku ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločbo. Živi v Švici, vendar se že več mesecev nahaja na zdravljenju v Združenih državah Amerike, zato se ne more udeleževati niti obravnav razpisanih pri Okrožnem sodišču v Celju. To je prvostopenjskemu organu dobro znano, saj mu je tožnik predložil ustrezna dokazila in bi upravni organ to moral upoštevati. Pojasnjuje tudi, da odločba ni postala izvršljiva 21. 2. 2011, ampak kvečjemu po preteku 60 dnevnega roka določenega v odločbi za opravo dejanj. Podani pa so tudi vsi ostali pritožbeni razlogi, ki jih je že uveljavljal v pritožbi. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

K I. točki izreka: Tožba ni dovoljena.

Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt v smislu določb ZUS-1 je tisti akt, s katerim organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva omenjena določba ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da obnovi nevarno gradnjo, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo št. 06122-401/2010/19-1202 z dne 20. 12. 2010, s sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj tožnik ne zatrjuje, da je naloženo obveznost izpolnil. Na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo tožnikove navedbe, ki se nanašajo na sam akt, ki se izvršuje, torej izvršilni naslov v tej zadevi, niti navedbe o nepravilnem datumu izvršljivosti odločbe št. 06122-401/2010/19-1202 z dne 20. 12. 2010. V obravnavanem primeru ne gre za niti primer iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, saj mednje sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

Sodišče je tako v predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je tožbo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo. Tako stališče je Vrhovno sodišče doslej potrdilo že v več svojih sklepih, med drugim I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009, I Up 100/2009 z dne 21. 10. 2009 in I Up 278/2010 z dne 21. 10. 2010. K II. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrglo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.