Jedro

Pri skupnem premoženju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice in zato zgolj vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na enega od zakoncev še ne pomeni, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Pritožnica je 10. 5. 2013 v tej zapuščinski zadevi vložila predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju in sicer glede ½ nepremičnin parc. št. 1112/173 in 1112/248 k. o. X. Navedla je, da sta zapustnica in njen mož F. Č. navedeni nepremičnini pridobila v času trajanja zakonske zveze. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v podatke elektronske zemljiške knjige ugotovilo, da zapustnica ni solastnica v predlogu navedenih nepremičnin, pač pa je njihov izključni lastnik zapustničin zakonec F. Č. Ker dodatno zatrjevana zapuščina po mnenju sodišča prve stopnje ne obstoji, je predlog zavrnilo.

2. Pritožbo vlaga dedinja K. Č. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Opozarja, da je že v predlogu navedla, da sta bili nepremičnini parc. št. 1112/173 in parc. št. 1112/248, obe k. o. X, skupno premoženje zakoncev N. Č. in F. Č. in to dejstvo v prvotnem postopku dedovanja ni bilo upoštevano. Sodišče zato ni imelo podlage za zavrnitev predloga za izdajo dodatnega sklepa. Dedinja ima pravico uveljavljati, da je njena mati pridobila premoženje po samem zakonu zaradi skupnega pridobivanja v času trajanja zakonske zveze. Nepomembno je, kdo je vknjižen kot lastnik nepremičnin, ki predstavljajo skupno premoženje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zaključek sodišča prve stopnje, da dodatna zapuščina ne obstoji, s tem pa tudi ne podlaga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je vsaj preuranjen.

5. Zemljiškoknjižno stanje sicer res izkazuje, da je izključni lastnik nepremičnine parc. št. 1112/173 in 1112/248, obe k. o. X, zapustničin zakonec F. Č., vendar pa to, ob trditvah pritožnice, da gre za skupno premoženje zapustnice in njenega zakonca, ne zadostuje za zaključek, da dodatno zapuščinsko premoženje ne obstoji. Pri skupnem premoženju gre namreč za originaren način pridobitve lastninske pravice in zato, na kar pritožba utemeljeno opozarja, zgolj vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na enega od zakoncev, še ne pomeni, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja.

6. Ne drži sicer, da je pritožnica že v predlogu za izdajo dodatnega sklepa trdila, da gre pri teh nepremičninah za skupno premoženje, saj takšno trditev postavi šele v pritožbi, niti na podlagi v predlogu zatrjevanega dejstva o času njihove pridobitve ni bilo mogoče zaključiti, da so nepremičnine skupne. Po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) namreč ni vse premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, pač pa je to zgolj tisto premoženje, ki ga pridobita z delom. Tega pa pritožnica v predlogu ni navedla.

7. Ne glede na to, pa je pritožbeno sodišče pritožbeno trditev, da gre za skupno premoženje, upoštevalo. Sodišče prve stopnje namreč pritožnice, čeprav se je seznanilo z vsebino njenega predloga (1), ni pozvalo, da trditve dopolni. V okviru materialno procesnega vodstva (primerjaj 285. člen ZPP) bi bilo to vsekakor dolžno storiti. Iz navedenih razlogov je zato po prepričanju pritožbenega sodišča sankcija prekluzije ne more zadeti. Takšna sankcija bi bila v konkretnem primeru tudi v nasprotju z njenim namenom, saj bi pritožnica predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju lahko z dopolnjeno trditveno podlago takoj ponovno vložila, kar bi le še podaljšalo postopek.

8. Vse navedeno pa seveda še ne pomeni, da bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku lahko predlogu ugodilo ne da bi predhodno z njim seznanilo ostale dediče. O trditvi, da ½ parc. št. 1112/173 in ½ parc. št. 1112/248, obe k. o. X, po mnenju pritožnice spadata v zapuščino, ker naj bi šlo za skupno premoženje zapustnice in njenega zakonca, se bodo namreč morali izjaviti pritožničini sodediči. V kolikor bodo slednji priznali, da gre za skupno premoženje in znaša zapustničin delež ½, bo izdalo dodatni sklep o dedovanju, v primeru, da bi prišlo med dediči do spora o tem, ali ½ teh nepremičnin spada v zapuščino, pa bo potrebno zapuščinski postopek oziroma postopek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju prekiniti (212. člen ZD) in dediče napotiti na pravdo.

9. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo v nov postopek. Podrobnejši napotki glede na že obrazloženo niso potrebni.

(1) Iz trditve, da v zapuščinskem postopku po pokojni materi ni bila upoštevana ½ parc. št. 1112/173 in ½ parc. št. 1112/248, obe k. o. 2199 Savica, ki sta ju oče in mati pridobila v času zakonske zveze, namreč, upoštevajoč, da je takšno trditev dala laična stranka, izhaja prav to: da predlagateljica meni, da gre za skupno premoženje in zato predlaga, da se o deležu, ki pripada zapustnici, odloči.