Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožniku upravičeno niso bili priznani stroški za preslikavo listin. Novela ZST-1 je prostojnost za odločanej o oprostitvi plačila sodnih taks izrecno omejila na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi. Tako bi tožnik moral v skladu z 12. členom ZST-1 za navedeno oprostitev zaprositi v konkretnem pravdnem postopku.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odmerila stroške tožnika v višini 576,78 EUR in v presežku zahtevek odvetnika za plačilo nagrade zavrnila. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči A.A. v obliki zastopanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 400/2017. Organ je tožniku priznal nagrado za sestavo in vložitev pripravljalne vloge z dne 18. 4. 2018 v višini 459,00 EUR in za zastopanje na naroku z dne 19. 4. 2018 v višini 459,00 EUR. Nato je organ tožniku v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) priznal polovico zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) v višini 459,00 EUR. Nadalje je bilo tožniku priznanih še 2 % materialnih stroškov v višini 13,77 EUR in 22 % DDV v višini 104,01 EUR, skupaj v znesku 576,78 EUR. Organ ni priznal tožniku priglašenih stroškov v skupni višini 150 točk za vpogled v spis in naročilo kopij ter končnega poročila stranki, saj do slednjih na podlagi Tarifne številke 39 OT, ni upravičen. Citirana tarifa namreč upravičuje navedene stroške le, če storitve iz te tarife niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Organ je ugotovil, da v predmetni zadevi ni šlo za samostojne storitve, saj so navedene storitve zajete v priznanih storitvah, zato teh stroškov ni mogel priznati. Nadalje organ ni priznal tožniku 143,40 EUR za stroške preslikave listin, ker se ti stroški plačajo kot sodna taksa, za to obliko pa upravičencu ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, niti za to obliko v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je bil z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 107/2018 z dne 27. 2. 2018 imenovan za izvajalca brezplačne pravne pomoči A.A. v pravdni zadevi opr. št. III P 400/2017, katerega kot skrbnik za posebni primer zastopa Center za socialno delo Pesnica (v nadaljevanju CSD Pesnica). Tožnik je zastopanje prevzel in po telefonskih razgovorih z delavkami CSD Pesnica ugotovil, da je njihov varovanec in njegov mandant A.A. nezmožen za vsakršno razumsko komunikacijo, kot posledica napredujoče demence, kar so potrdili tudi njegovi otroci. Tožnik ob prejemu odločbe brezplačne pravne pomoči ni razpolagal niti s tožbo, odgovorom na tožbo, sodbo ali katerokoli vlogo ali drugo listino iz sodnega spisa. Tožba je vsebovala deset različnih tožbenih zahtevkov, podana je bila in izvedena množica dokazov (listin, zaslišanj prič) in bila je podana obsežna trditvena podlaga s strani obeh pravdnih strank. Navedeno je pomembno zato, ker je z odločbo brezplačne pravne pomoči, s katero je bil postavljen tožnik, bil tudi razrešen drugi izvajalec brezplačne pravne pomoči, odvetnik B.B. iz razloga, ker naj ne bi deloval v korist upravičenca. Tožnik je moral za učinkovito zastopanje interesov stranke in za izognitev morebitnih očitkov, da tudi on ne deluje v interesu upravičenca pridobiti listine v spisu, zato je moral vpogledati v obširni spis in zahtevati preslikave listin, saj se tako obširnega spisa ne da naštudirati samo z vpogledom v spis. Tožnik je za 717 kopij spisa plačal 143,40 EUR, kot izhaja iz računa tožene stranke z dne 4. 4. 2018. Tožnik navaja, da v primeru preslikav spisa gre za nujno potrebne stroške odvetnika, brez katerih odvetnik ne more opravljati svojega dela. Ker se torej tožnik ni mogel drugače seznaniti z vsebino spisa, je zahteval preslikavo listin spisa in je tak strošek tožnika potreben in utemeljen po drugem odstavku 11. člena OT. Tožnik je nadalje navedel, da tožena stranka ni priznala stroškov vpogleda v spis dne 23. 3. 2018, v višini 100 točk, z upoštevanjem polovične vrednosti 50 točk in stroškov končnega poročila dne 20. 4. 2018 v višini 50 točk oziroma 25 točk ob upoštevanju polovične vrednosti (17. člen ZOdv). Tožnik ni začel upravičenca zastopati pred ali z vložitvijo spisa, ko se seznanitev z dokumentacijo šteje lahko za sestavni del tožbe, ampak v ponovljenem postopku, ko je v sodnem spisu blizu 1000 strani, ki tožniku niso bile poznane. Zato je seznanitev bistvenega pomena za nadaljnjo delo tožnika in kot taka tudi samostojna postavka. Enako velja za končno poročilo, s katerim tožnik seznani stranko, v konkretnem primeru CSD Pesnica z zaključkom postopka. Kot končno poročilo se lahko šteje tudi nadaljnje obvestilo tožnika o prejemu sodbe, ko je potrebno stranki predstaviti pravne in dejanske vidike sodbe. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče prizna nadaljnjih 50 točk za pregled spisa in 25 točk za končno poročilo, vse povečano za 22 % DDV.
3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da se strinja, da tožnik za zastopanje stranke potrebuje listine v spisu, vendar pa ne more pritrditi njegovemu stališču, da je do povrnitve stroškov upravičen iz naslova brezplačne pravne pomoči. Namreč preslikava listin, ki jo je tožnik izvedel iz pravdnega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 400/2017, je tožnik plačal v obliki plačila sodne takse. Iz računa št. 1922 Okrožnega sodišča v Mariboru pod opr. št. III P 400/2017 z dne 4. 4. 2018 je razvidno, da se je preslikava listin tarifirala po Tarifni številki 10103 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Glede na to, da se je glede navedene preslikave listin plačala sodna taksa, tožnik do povrnitve navedenih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči ni upravičen. V nadaljevanju tožena stranka vztraja tudi pri svoji odločitvi glede zavrnitve storitve vpogleda v spis in končnega poročila stranki. Glede slednjih tožena stranka meni, da je bila storitev opravljena v okviru zadeve Okrožnega sodišča v Mariboru pod opr. št. III P 400/2017 in je ni moč priznati kot samostojne storitve.
4. Tožba ni utemeljena.
5. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka z odločbo, opr. št. Bpp 107/2018 z dne 27. 2. 2018 razrešila odvetnika B.B. v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči dodeljene A.A. v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 400/2017. V točki 2 je odločila, da se izvedba brezplačne pravne pomoči zaupa tožniku. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je tožnik posredoval toženi stranki napotnico. Priglasil je stroške vpogleda v spis in naročilo kopij 100 točk, za pripravljalni spis z dne 18. 4. 2018 1000 točk, za zastopanje na glavni obravnavi dne 19. 4. 2018 1000 točk in končno poročilo z dne 20. 4. 2018 50 točk, znižano v skladu s 17. členom ZOdvT, 2 % materialnih stroškov ter stroškov kopij po izračunu sodišča v višini 143,40 EUR ter 22 % DDV, skupaj 789,54 EUR.
6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je tožena stranka zavrnila priglašene stroške tožnika v skupni višini 150 točk, za vpogled v spis in naročilo kopij 100 točk ter končnega poročila stranki 50 točk (polovične vrednosti 75 točk - 17. člen ZOdv). Na podlagi podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila, da teh zahtevkov ni mogoče šteti za samostojne zahtevke, ker so le ti neposredno povezani z pripravo pripravljalne vloge in zastopanjem prosilca na glavni obravnavi. Tarifna številka 39 OT upravičuje stroške vpogleda v spis, naročilo kopij in končnega poročila stranki le, če storitve iz te Tarifne številke niso zajete v drugih Tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Tožnik pa v tožbi tudi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi kazale na drugačno dejansko stanje ali pravno podlago.
7. Nadalje tožena stranka utemeljeno ni priznala tožniku priglašenih 143,40 EUR stroškov za preslikave listin. V skladu z določbami petega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izven sodnega postopka, predvsem kot oprostitev plačila: stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih upravičenih stroškov, pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka, stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodišči in drugih stroškov postopka. Med temi stroški za plačilo katerih se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč bi se glede na citirano zakonsko besedilo, lahko znašle tudi sodne takse, ki se po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uvrščajo med stroške pravdnega postopka. Ob spremembi ZBPP (Uradni list RS, št. 23/2008), s katero je bilo prvotno v 1. točki izrecno navedeno plačilo sodnih taks kot možna oblika brezplačne pravne pomoči, je slednje izpuščeno oziroma črtano iz zakonskega besedila. Oprostitev plačila sodnih taks je urejena z novelo ZST-1, kot specialnega predpisa, ki ureja sodne takse in sicer v 12. členu. S to določbo pa je pristojnost za odločanje o oprostitvi izrecno omejena na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi. (sodba Upravnega sodišča RS št. I U516/2013). Tožnik bi moral zato v skladu z 12. členom ZST-1 za navedeno oprostitev zaprositi v konkretnem pravdnem postopku. Glede na navedeno je pravilno stališče tožene stranke, da tožnik do povrnitve priglašenih stroškov za preslikave listin v postopku ni upravičen, saj se preslikava listin tarifira po ZST-1. Izpodbijana odločitev pravilno temelji na navedeni dejanski in pravni podlagi in je po presoji sodišča pravilna in zakonita.
8. Sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katera je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
9. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.