Jedro

Pri presoji, ali je podan utemeljen sum, sodišče upošteva celoto vseh dokazov in ne zgolj posamezne dokaze ali celo dele posameznih dokazov, pri čemer pa dokazov ne ocenjuje, temveč zgolj ugotavlja, ali je glede na količino in vsebino pridobljenih dokazov verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolženemu A. A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti za 2 meseca tj. do vključno 30. 11. 2023 do 09.50 ure.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje obdolženčeva zagovornica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe določb materialnega prava ter bistvene kršitve pravil postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijan sklep razveljavi in obdolženca nemudoma izpusti na prostost. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj, saj je pritožbeno sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo ter razumno, prepričljivo in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. V zvezi z obstojem utemeljenega suma je sodišče prve stopnje obrazložilo, da ta izhaja iz (tedaj še nepravnomočnega) sklepa o uvedbi preiskave in vseh dokazov, na katerih slednji sloni, dokazi pridobljeni tekom preiskave pa utemeljenega suma niso omajali. Glede na vsebino vseh dokazov, na katerih temelji tak zaključek in jih je sodišče pravilno povzelo na straneh 3 do 9 izpodbijanega sklepa, ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je z izpovedbami v preiskavi zaslišanih prič B. B., C. C. in D. D. utemeljen sum v celoti ovržen.

6. Zagovornica tako tezo utemeljuje s selektivnim povzemanjem delov izpovedb prič C. C. in B. B., in sicer le glede opisa igre „muca in zdravnik“. Zagovornica namreč trdi, da ta igra, kot jo je opisala C. C., ne pomeni nobenega spolnega dejanja oz. poseg v spolno nedotakljivost mld. osebe in da sta tako C. C. kot B. B. potrdila, da se tako igro mld. E. E. igra tudi s svojo polsestro F. F. Nadalje trdi, da je na izrecno vprašanje, ali se je dedi dotikal njenega spolovila, izpovedala samo, da je s prstom pokazala proti spolovilu, ni pa opisala dotika oz. da bi jih dedi prst potisnil v nožnico; da v kolikor bi igra „muca in zdravnik“ potekala tako, kot se očita v zahtevi za uvedbo preiskave, E. E. ne bi opisovala, da se pri tej igri uleže in mijavka ter da so težave z rdečico in vnetji spolovila pojasnjene z ugotovitvijo zdravnice, da je šlo za gliste. V zvezi z izpovedbo C. C., da se E. E. boji fantov, zagovornica izpostavlja izpovedbo vzgojiteljice D. D., ki je po mnenju zagovornice v celoti ovrgla trditve C. C. o težavah v odnosu do fantov, glede očitka, da je obdolženec mld. E. E. rekel, naj ga prime za sladoled, pa trdi, da o tem ni izpovedala prav nobena priča, medtem ko v zvezi z očitki kaznivega dejanja na škodo mld. F. F. izpostavlja le, da je njena mama G. G. na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom izrecno poudarila, da pri obravnavanem dogodku z F. F. ni prišlo do dotika njenega spolovila.

7. S takimi navedbami zagovornica izpostavlja le dele določenih izpovedb ter ponuja svojo dokazno oceno dosedaj pridobljenih dokazov. Pritožbeno sodišče v zvezi s takimi navedbami zato poudarja, da pri presoji, ali je podan utemeljen sum, sodišče upošteva celoto vseh dokazov in ne zgolj posamezne dokaze ali celo dele posameznih dokazov, pri čemer pa dokazov ne ocenjuje, temveč zgolj ugotavlja, ali je glede na količino in vsebino pridobljenih dokazov verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil. Taka verjetnost pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča v predmetni zadevi izkazana.

8. V zvezi s pomisleki, ki jih izraža zagovornica v pritožbi, pritožbeno sodišče izpostavlja, da natančen opis igre „muca in zdravnik“ izhaja iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z dne 18. 8. 2023 (razgovor kriminalistke H. H. z mld. E. E.), zapisnikov o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon z dne 18. 8. 2023 (izjavi C. C. in B. B.), medtem ko je opis igre „muce“, ki se jo mld. E. E. igra s svojo polsestro F. F., in ga je podala priča C. C., precej drugačen, kot opis te igre, ko se jo je igrala z dedijem in se je ta igra nadaljevala v „zdravniški pregled“, v okviru katerega ji je dedi slekel tudi spodnje hlačke, oslinil prst in ji ga dal na spolovilo. O potiskanju prsta v nožnico pa je izpovedal B. B., ki je na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku 26. 9. 2023 povedal, da je v razgovoru s kriminalistko H. H. E. E. govorila tudi, da ji je dedi prst potisnil v nožnico. Pri presoji obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja na škodo mld. F. F. pa je poleg izpovedbe njene mame G. G., ki jo je podala pred preiskovalnim sodnikom 26. 9. 2023, upoštevati tudi izjavo same oškodovanke mld. F. F., kot izhaja iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z dne 29. 8. 2023. Poleg vsega tega pa je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo tudi izpovedbe o drugih spremljajočih okoliščinah, ki potrditvah prič kažejo na neobičajno vedenje obdolženca v zadnjem letu pred obravnavanim dogodkom. Ali so težave s spolovilom, ki jih je imela E. E., povezane z morebitnim ravnanjem obdolženca ali z njenim zdravstvenim stanjem, kot tudi težave v odnosu s fanti, o katerih sta izpovedovala C. C. in B. B., pa bodo predmet nadaljnjega dokazovanja, zato vsakršne drugačne domneve zagovornice v zvezi s tem, ob vsem zgoraj navedenem in glede na vse dokaze, ki jih je sodišče upoštevalo pri presoji, ali obstoji utemeljen sum, slednje presoje ne morejo omajati.

9. Prav tako pod vprašaj ni mogoče postaviti zaključkov sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti. Izpolnjevanje tega pogoja je sodišče prve stopnje utemeljilo z navajanjem številnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na obdolženčevo ponovitveno nevarnost. S temi razlogi, ki so navedeni v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče v celoti soglaša ter na podlagi pritožbenih navedb ne vidi podlage za drugačno presojo tega vprašanja, saj tem razlogom zagovornica v pritožbi nasprotuje le na načelni ravni, ko izhajajoč iz napačnega sklepanja o neobstoju utemeljenega suma zatrjuje, da v posledici tega „sekundarno tudi ne obstoji nobena ponovitvena nevarnost.“

10. Na enak način utemeljuje tudi svojo trditev, da podaljšanje pripora ni sorazmeren ukrep. Tudi neogibno potrebnost in sorazmernost pripora je sodišče ustrezno obrazložilo z razlogi, ki jih je podalo na 11. in 12. strani izpodbijanega sklepa, tam navedenim razlogom pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati kakršnekoli pomanjkljivosti niti v smeri neobrazloženosti, niti ugotovitve dejanskega stanja ali uporabe kazenskega zakona.

11. Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki obdolženčeve zagovornice niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP)

12. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.