Jedro

Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.

Izrek

Pritožbi tožnikov se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek .

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je O. sodišče v K. zavrglo revizijo tožnikov. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče štelo, da revizija tožnikov ni dovoljena. Po določbah 3. in 4. odstavka Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP/99) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnika nista predložila potrdila o tem, da imata opravljeni pravniški državni izpit zato, je sodišče nedovoljeno revizijo v skladu z določbo 374. člena ZPP/99 zavrglo.

Zoper ta sklep se pritožujeta tožnika osebno in predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. V pritožbi navajata, da naj bi sklep temeljil na določilu 86. člena ZPP v 5. poglavju, ki obravnava kategorijo pooblaščenci. 1. odst. 86. člena ZPP opredeljuje, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu s tem, da se lahko stranka na zahtevo sodišča sama izjavi mimo pooblaščenca o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi. Tudi 2. odst. istega člena smiselno opredeljuje samostojno stranke v pravdi, čeprav ima svojega aktualnega pooblaščenca. 3. odst. 86. člena pa določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo pooblaščencu, ki je odvetnik, kar seveda ne pomeni, da jih me more opravljati sama. Ta člen ne predpisuje pravic in obveznosti strank, ampak zgolj njihovih pooblaščencev na podlagi pooblastila. Pooblaščencu ni potrebno, da je odvetnik, če je stranka ali njen zakoniti zastopnik oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom. To nedvomno izhaja iz določila 4. odst. 86. člena ZPP. Odvetnik lahko opravlja dejanja pooblaščenca le na podlagi pooblastila, torej je odvisen od stranke ali njenega zakonitega zastopnika, ne pa nasprotno. Za osebe s popolno poslovno sposobnostjo ni potrebno, da imajo v pravdnem postopku obveznega zastopnika, ki je odvetnik ali pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom in kadar gre za izredna pravna sredstva. ZPP ni tisti predpis, na podlagi katerega je mogoče pravdni stranki odrediti zakonitega zastopnika, odvetnika ali pooblaščenca z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Zato je nesmiselno temeljiti odločitev s protiustavnimi argumenti (neenakopravnost državljanov). V 5. poglavju ZPP se obravnavajo pravice in dolžnosti pooblaščencev v pravdnem postopku, ne pa strank ali njenih zakonitih zastopnikov v pravdnem postopku. Zakoniti zastopnik je oseba, ki po zakonu zastopa stranko in za takšno zastopanje ni potrebno posebno pooblastilo, ampak je potrebna le ugotovitev določenega statusa takšne osebe. Sleherno drugačno stališče pomeni negacijo temeljnih ustavnih svoboščin Ustave RS, saj ista ni predvidela posebne pravice državljanov - pravnikov in državljanov - nepravnikov ter državljanov - pravnikov z opravljenim pravniškim državnim izpitom in tistih drugih brez tega izpita.

Pritožba je utemeljena.

Tožnika sta vložila lastno revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v K., opr. št. I Cp 758/2003 z dne 28.9.2004, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99. Po 1. odst. 86 čl. ZPP/99 smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu in sta tožnika v predmetni zadevi lahko vložila lastno revizijo. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo lastno revizijo tožnikov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 339. člena ZPP/99, saj je z zavrženjem revizije tožeči stranki onemogočeno obravnavanje pred vrhovnim sodiščem. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 366. čl. ZPP/99 in 1.odst. 354. čl. ZPP/99). Sodišče prve stopnje bo moralo opraviti tisti del postopka z revizijo, ki mu je naložen po določbah 374. in 375. člena ZPP.