Jedro

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za po dolžnici že plačan znesek. Zato se dolžnica izpodbijani prvostopni odločitvi ne more uspešno zoperstaviti s pritožbenimi navedbami, da naj bi plačala še več zneskov in s tem poravnala še večji del terjatve, kot je upnica upoštevala pri umiku predloga za izvršbo. S tem namreč dolžnica po vsebini pravzaprav ne izpodbija sklepa o delni ustavitvi izvršbe, ampak nadaljevanje izvršbe v preostalem delu. Le-to pa teče na podlagi že predhodno izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki ga je mogoče ob zakonsko določenih pogojih izpodbijati z ugovorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo za že plačan znesek v skupni višini 5.265,92 EUR, in sicer za: dne 24. 1. 2011 plačan znesek v višini 1.500,00 EUR, dne 28. 1. 2011 plačan znesek v višini 734,37 EUR, za dne 11. 2. 2011 plačan znesek v višini 1.800,00 EUR, za dne 3. 6. 2011 plačan znesek v višini 110,96 EUR, za dne 24. 7. 2011 plačan znesek v višini 31,57 EUR, za dne 3. 8. 2012 plačan znesek v višini 89,02 EUR in za dne 14. 8. 2012 plačan znesek v višini 1.000,00 EUR.

2.Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da je že 22. 10. 2012 vložila vlogo, v kateri je navedla, da je poravnala več zneskov, kot je upnica upoštevala v utesnitvi izvršbe z dne 6. 11. 2012. Upnica namreč po mnenju dolžnice ni upoštevala plačila zneska z dne 28. 1. 2011 v višini 29,33 EUR. Poleg tega je upnica navedla, da je upoštevala plačilo zneska 1.800,00 EUR, ki naj bi bil plačan 11. 2. 2011, vendar sta bila na ta dan plačana dva zneska, katerih seštevek predstavlja navedeni znesek, medtem ko je dne 10. 2. 2011 dolžnica plačala znesek 1.800,00 EUR. Dolžnica izpostavlja, da gre torej za dve plačili po 1.800,00 EUR, upnica pa je upoštevala le eno. Opozarja še na dve spregledani plačili v višini 754,89 EUR (dne 15. 3. 2011) in 9,34 EUR (dne 3. 6. 2011). Navaja, da je za navedena plačila predložila tudi plačilne naloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa oz. podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljanih kršitev procesnih določb. Tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za po dolžnici že plačan znesek. S tako odločitvijo je v celoti sledilo upničini utesnitvi izvršbe oz. delnemu umiku predloga za izvršbo, kot le-ta izhaja iz vloge upnice z dne 6. 11. 2012. Izpodbijana prvostopna odločitev temelji na prvem in drugem odstavku 43. člena ZIZ, v skladu s katerima lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, v tem primeru sodišče izvršilni postopek za umaknjeni del ustavi. Ob tem pa sodišče ne odloča o preostanku terjatve. Zato se dolžnica izpodbijani prvostopni odločitvi ne more uspešno zoperstaviti s pritožbenimi navedbami, da naj bi plačala še več zneskov in s tem poravnala še večji del terjatve, kot je upnica upoštevala pri umiku predloga za izvršbo. S tem namreč dolžnica po vsebini pravzaprav ne izpodbija sklepa o delni ustavitvi izvršbe, ampak nadaljevanje izvršbe v preostalem delu. Le-to pa teče na podlagi že predhodno izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki ga je mogoče ob zakonsko določenih pogojih izpodbijati z ugovorom. Stvar nadaljevanja postopka je torej, ali bo sodišče štelo, da je terjatev poplačana tudi v delu oz. z zneski, ki jih v pritožbi izpostavlja dolžnica. Sodišče prve stopnje naj zato obravnavano dolžničino vlogo, ki jo je sama naslovila kot pritožbo, vsebinsko obravnava tudi kot ugovor po izteku roka, o čemer bo potrebno v nadaljevanju postopka še odločiti.

6.Po vsem obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani prvostopni sklep. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7.Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).