Jedro

ZST-1 ne ločuje med popolnimi in nepopolnimi tožbami, temveč v tar. št. 2311 jasno določa taksno obveznost za vsak postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave na prvi stopnji. Nižjo taksno obveznost določa zgolj v primeru končanja postopka na prvi stopnji z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi, sodbo na podlagi pripoznave ali s sklenitvijo sodne poravnave (tar. št. 2312). Besedilo tar. št. 2312 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v štirih naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožnika zoper plačilni nalog opr. št. I Pd 720/2018 z dne 14. 1. 2020 zavrnilo.

2. Zoper naveden sklep vlaga tožnik pritožbo. Navaja, da nastane taksna obveznost za popolno tožbo, ki je sposobna za obravnavanje, ne pa za nepopolno tožbo iz 108. člena ZPP. Meni, da za nepopolno vlogo (tožbo) taksna tarifa ne določa takse. Pritožbenemu sodišču predlaga, da plačilni nalog za plačilo sodne takse v celoti zavrže, ker ta nima osnove, da bi taksna obveznost nastala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V predmetni zadevi je tožnik zahteval plačilo odškodnine zaradi ravnanja tožene stranke v višini 20.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 6. 2019 tožbo zavrglo, pritožbeno sodišče pa je v zadevi opr. št. Pdp 766/2019 z dne 12. 12. 2019 tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 14. 1. 2020 tožnika pozvalo k plačilu sodne takse za postopek na prvi stopnji, plačilni nalog je bil tožniku vročen 30. 1. 2020. Zoper ta plačilni nalog pa je tožnik vložil ugovor in sodišče prve stopnje je ugovor tožnika zoper plačilni nalog opr. št. I Pd 720/2018 z dne 14. 1. 2020 zavrnilo.

6. Neutemeljeno pritožba uveljavlja, da taksna obveznost nastane zgolj za postopek s popolno tožbo in da taksna tarifa ne določa takse za nepopolno tožbo. V predmetnem delovnem sporu je tožnik uveljavljal zahtevek, ki je po svoji naravi premoženjske narave, zato se sodne takse v takem postopku plačujejo glede na vrednost spora. Ob upoštevanju višine tožbenega zahtevka (20.000,00 EUR) je taksna obveznost po tar. št. 2311 Taksne tarife v višini 414,00 EUR, kakor je sodišče prve stopnje tožniku v nalogu z dne 14. 1. 2020 pravilno odmerilo takso za postopek pred sodiščem prve stopnje. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1) ne ločuje med popolnimi in nepopolnimi tožbami, kot to zmotna uveljavlja pritožba, temveč v tar. št. 2311 jasno določa taksno obveznost za vsak postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave na prvi stopnji. Nižjo taksno obveznost določa zgolj v primeru končanja postopka na prvi stopnji z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi, sodbo na podlagi pripoznave ali s sklenitvijo sodne poravnave (tar. št. 2312). Besedilo tar. št. 2312 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v štirih naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.1

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Enako VSL Sklepa II Cpg 211/2018 z dne 20. 6. 2018 in I Cpg 1342/2016 z dne 7. 12. 2016.