Jedro

Stvar rizika dolžnika je, če ni mogel pravočasno pridobiti (npr. od računovodje) listine, ki bi jih uporabil v ugovoru proti sklepu o izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo; sodišče pa je ugovor dolžnika po izteku roka zoper sklep o izvršbi zavrglo kot nedovoljenega.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da so vse podatke in listine imeli pri računovodji, ki so ga dvakrat iskali, vendar z njim niso mogli vzpostaviti stika, saj je bil nedosegljiv tudi po telefonu. Niso pa hoteli navajati dejstev na pamet, brez listin, ki pa so bile pri računovodji (potrdilo o plačilih, zapisnik o rubežu, račun izvršitelja, cenilni zapisnik, itd.).

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je ugovor dolžnika pravilno zavrnilo kot neutemeljenega. Dolžnik je bil ob vročitvi izvršilnega sklepa poučen, da mora ugovor tako obrazložiti, da navede dejstva in predlaga dokaze, na osnovi česar bi bila terjatev upnika neutemeljena. Dolžnik pa ni navedel dokazov o tem, da so posamezne postavke v računu upnika nepravilne ali neutemeljene (npr. da opravila izvršitelja niso bila opravljena, da je storitev nepravilno obračunana).

Glede na neobrazloženost ugovora, ga je sodišče pravilno štelo za neutemeljenega (čl. 53, 61 in 62 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Sodišče je ugovor dolžnika po izteku ugovornega roka pravilno zavrglo, saj ga je ocenilo kot nedovoljenega (čl. 56 ZIZ). Dolžnik je namreč v ugovoru po izteku roka ponovno izpodbijal posamezne postavke v računu izvršitelja. Ugovor po izteku roka je izredno pravno sredstvo, v katerem se lahko navajajo le razlogi, ki jih prej ni bilo mogoče uveljaviti v rednem ugovoru.

Sodišče je pravilno ocenilo, da ni utemeljenih razlogov za ugovor po izteku roka, saj bi dolžnik lahko vsa dejstva in dokaze navedel že v rednem ugovoru.

V tem postopku niso upoštevne komunikacijske težave dolžnika z računovodjem, saj gre za poslovni odnos med dolžnikom in računovodjo, kar pa po zakonu na tek ugovornega roka in na obvezno vsebino ugovora nima nobenega vpliva.

Dolžnik bi lahko uspel le, če bi v rednem ugovoru predlagal take dokaze, s katerimi bi izpodbil pravilnost računa upnika, saj bi se v tem primeru zadeva obravnavala v pravdi. Stvar organizacije dela pri dolžniku pa je, kako bi si pravočasno zagotovil dokaze za sodni postopek.