Objava sodbe v medijih

Datum

18.05.2026

Številka

07121-1/2026/473

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe, Mediji

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je spletni časopis objavil del sodbe, v kateri so objavljena imena in priimki oškodovancev. Pri tem je uporabil polna imena (kot je vidno iz posredovane objave, so izbrisani priimki). Menite, da bi moral uporabiti kratice, saj še niti ni podatka, ali je sodba pravnomočna. Menite tudi, da interes javnosti glede oškodovancev ne more biti upravičen razlog za objavo.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posameznik lahko na podlagi Splošne uredbe pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavlja pravico do izbrisa oz. do pozabe, npr. iz razloga, ker so bili obdelani nezakonito. Opozarjamo, da pravica do izbrisa ni neomejena in je ni mogoče uveljavljati npr. v primeru, če je potrebna za uveljavljanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Uveljavljanje pravice do izbrisa, ko upravljavci osebne podatke obdelujejo v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije, sodi v pristojnost sodišč in ne v pristojnost IP.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Nadalje IP opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije. Objave člankov v medijih pa nujno ne predstavljajo kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V teh primerih gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. V zvezi z medijskimi objavami pojasnjujemo, da se lahko v skladu s 73. členom ZVOP-2 v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, med drugim, če:

-je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

-je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

-so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

-so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

-javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

Za presojo zakonitosti objave osebnih podatkov s strani medijev, IP tako ni pristojen organ. Več o tem lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2024/813 z dne 16. 7. 2024. Mnenja so dostopna s pomočjo iskalnikov na: www.ip-rs.si/vop.

V zvezi z vašimi pravicami pojasnjujemo, da ima vsak posameznik pravico do izbrisa oz. do pozabe skladno s Splošno uredbo, ki je opredeljena v 17. členu Splošne uredbe.

Prvi odstavek 17. člena Splošne uredbe tako določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

-osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

-posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava, in za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

-posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ugovarja obdelavi skladno z 21. členom (obdelavi, ki poteka zaradi opravljanja nalog v javnem interesu oz. na podlagi zakonitih interesov upravljavca), pa za njihovo obdelavo ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, obdelavi ugovarja v primeru neposrednega trženja;

-osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

-osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

-osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe od mladoletne osebe.

Opozarjamo, da pravica do izbrisa ni neomejena, saj Splošna uredba določa, da izbrisa osebnih podatkov ni mogoče uveljavljati, če je obdelava potrebna npr. za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene ali npr. za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. Več lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2020/1077 z dne 15. 6. 2020.

Poudarjamo, da v primeru pravice do izbrisa, kadar gre za konflikt s svobodo izražanja, IP ni pristojen pritožbeni organ, temveč v tem primeru v skladu s tretjim odstavkom 73. člena in prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2 varstvo pravic posameznika zagotavljajo sodišča. Več o tem lahko preberete v mnenju IP št. 07120-1/2025/232 z dne 23. 5. 2025.

Zahteva za izbris se naslovi na upravljavca spletnih strani. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mora v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe). Če vam upravljavec v zakonskem roku ne odgovori, ali vam poda zavrnilni odgovor, lahko pri pristojnem nadzornem organu vložite pritožbo. Mediji morajo torej po postopku iz 14. člena ZVOP-2 odločiti o vaši zahtevi in vas v primeru zavrnitve pravice do izbrisa obvestiti o razlogih za zavrnitev ter, kadar gre za konflikt s svobodo izražanja, o pravici do sodnega varstva.

Več informacij o pravici do izbrisa in glede njenega uveljavljanja je dostopnih tudi na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.

Lepo pozdravljeni.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca II