Jedro

Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna in neprenosljiva pravica. Ker je upravičenka umrla med upravnim postopkom za priznanje te pravice, je ta pravica ugasnila z njeno smrtjo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo tožnice (revidentke) zoper odločbo tožene stranke z dne 30.5.2004, s katero je tožena stranka v ponovljenem postopku odpravila odločbo Upravne enote Zagorje ob Savi z dne 21.1.2004, nato pa postopek v zadevi uveljavljanja invalidskega dodatka za obdobje od 1.1.1996 do 28.2.2002 ustavila. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo odločil, da je pok. A.A. – pravna prednica revidentke, upravičena do invalidskega dodatka v višini 21.942,29 SIT od 1.1.1996 dalje in nadalje v valoriziranih mesečnih zneskih do 28.2.2002. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe z dne 30.5.2004 navedla, da je prvostopenjski upravni organ s tem, ko je na predlog revidentke kot pravne naslednice pok. A.A. (ki je umrla 1.2.2002) v obravnavani zadevi nadaljeval upravni postopek, kršil določbo 50. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP in prvega odstavka 87. člena Zakona o vojnih invalidih - ZVojI.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke in se sklicuje na določbe Zakona o vojnih invalidih – ZVojI (Ur. l. RS, št. 63/95, 62/96 – sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 in 75/97), Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ (Ur. l. RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe. Navaja, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji po drugem odstavku 87. člena ZVojI (dedovanje denarnih prejemkov, ki so ob uživalčevi smrti že zapadli v plačilo, pa do takrat še niso bili izplačani), saj v obravnavani zadevi ob smrti A.A. denarni prejemki iz naslova pravice do invalidskega dodatka še niso zapadli v plačilo.

3. Revidentka v reviziji (prej pritožbi) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je iz odločbe prvostopenjskega organa razvidno, da je A.A. uspela v upravnem postopku za pridobitev invalidskega dodatka. Vse postopke je vodila v zakonskih rokih in ni imela vpliva na to, da je upravni organ prve stopnje odločil o njeni pravici šele 21.1.2004. Meni, da so v obravnavani zadevi podani pogoji iz drugega odstavka 87. člena ZVojI, saj so denarni prejemki že zapadli v plačilo, ob smrti uživalke pa še niso bili izplačani.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1.1.2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Ker revidentka v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (oporekanje dejanskim ugotovitvam zdravniške komisije, presoja zdravstvene dokumentacije), ki pa ni dovoljen revizijski razlog (enako je po določbi petega odstavka 72. člena ZUS veljalo za pritožbo, če sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja), se Vrhovno sodišče do tovrstnih navedb ne opredeljuje.

9. Revidentka sicer v uvodu revizije uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, vendar v nadaljevanju ne konkretizira, katere določbe postopka v upravnem sporu naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo v izpodbijani sodbi. Ker na te kršitve Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne pazi po uradni dolžnosti, se do tako podanega in neobrazloženega ugovora ne opredeljuje.

10. Vrhovno sodišče je tako po uradni dolžnosti preizkusilo pravilnost uporabe materialnega prava v obravnavani zadevi, in ugotovilo, da izpodbijana sodba s to kršitvijo ni obremenjena.

11. Pravica do invalidskega dodatka je ena izmed pravic vojnih invalidov, opredeljenih v 11. členu ZVojI, ki je po izrecni določbi prvega odstavka 87. člena ZVojI po tem zakonu ni mogoče prenesti na drugega. Kdo je lahko stranka v upravnem postopku, je določeno v 49. in naslednjih členih ZUP, ki se v skladu z 90. členom ZVojI v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu subsidiarno uporablja. Prvi odstavek 50. člena ZUP med drugim določa, da če stranka (fizična oseba) med postopkom umre, se postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, ki lahko preide na pravne naslednike. Iz določb 49., 50., in 54. člena izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko le živa oseba.

12. Glede na v obravnavani zadevi bistveno dejansko okoliščino, ugotovljeno v upravnem postopku - da je že med upravnim postopkom na prvi stopnji, torej pred izdajo odločbe prvostopenjskega upravnega organa, A.A. 1.2.2002 umrla, in se je tako navedena odločba glasila na ime umrle osebe, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno pritrdilo presoji tožene stranke, da bi moral prvostopenjski organ, ko je izvedel, da je stranka umrla, postopek ustaviti po določbi četrtega odstavka 50. člena ZUP.

13. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je namreč osebna in neprenosljiva pravica (prvi odstavek 87. člena ZVojI), zato glede na njeno naravo postopka za priznanje te pravice ni bilo mogoče nadaljevati, saj je le-ta ugasnila s smrtjo upravičenke (takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi I Up 260/2004 z dne 18.11.2005).

14. Glede na takšno stanje zadeve v obravnavani zadevi tudi ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 87. člena ZVojI, na katerega se ves čas sklicuje revidentka. Ta določa, da se denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice še niso izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za določbo, ki omogoča dedičem, da ob zakonsko določenih pogojih dedujejo tiste denarne prejemke, ki so uživalcu te pravice priznani z dokončno in izvršljivo odločbo v upravnem postopku. Ker pa je v obravnavani zadevi pravna prednica revidentke umrla še pred odločitvijo prvostopenjskega organa o njeni upravičenosti do invalidskega dodatka, je ni mogoče šteti za uživalko te pravice, denarni prejemki pa ji glede na zgoraj navedeno dejansko in pravno podlago še niso bili priznani z dokončno in izvršljivo odločbo, zaradi česar jih revidentka v tem postopku ne more uspešno uveljavljati.

15. Upoštevaje navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno pritrdilo odločitvi tožene stranke, ki je odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa, nato pa postopek v zadevi uveljavljanja invalidskega dodatka za obdobje od 1.1.1996 do 28.2.2002 ustavila.

16. Iz zgoraj navedenih razlogov je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti.