Jedro

Predmet izvršilnega postopka je izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski upravni organ tožniku naložil, naj v 15 dneh od vročitve tega sklepa plača denarno kazen v višini 400 EUR, ki ji je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 0613-56/2011-19 z dne 15. 5. 2013 (1. točka izreka), mu zagrozil s kaznijo 800 EUR, če v enem mesecu po prejemu tega sklepa ne bo priključil komunalnih odpadnih vod iz stavbe na naslovu ..., ki stoji na zemljišču s parc. št. *28 k. o. ..., na javno kanalizacijsko omrežje (2. točka) in navedel, da pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe (3. točka).

Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu, ki ni izpolnil obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo, že s sklepom o dovolitvi upravne izvršbe z dne 15. 5. 2013 zagrožena denarna kazen v višini 400 EUR, če v roku enega meseca po prejemu sklepa ne bo priključil komunalnih odpadnih vod iz objekta na naslovu ... Ta sklep je tožnik prejel 1. 6. 2013, izvajalec javne službe Komunala ... d. o. o., pa je z dopisom 17. 7. 2013 sporočil, da ta objekt še vedno ni priključen.

Ker tožnik svoje obveznosti ni izpolnil, mu je bila na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izrečena zagrožena kazen, poleg tega pa mu je bilo zagroženo z novo denarno kaznijo, če svojih obveznosti ne bo opravil do tam navedenega roka.

Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

Tožnik se s to odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da za izrek denarne kazni ni pravne podlage, saj se na javno kanalizacijo ne more priključiti, ker dela javnega kanalizacijskega kanala v dolžini 16 m in revizijski jašek nista bila zgrajena v skladu s projektno dokumentacijo. Sklicuje se na 1. točko 15. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 96/10), ki določa, da je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna na območjih, kjer je ta zgrajena. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in razveljavi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen ZUP. Po drugem odstavku tega člena organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev in zagrozi z novo denarno kaznijo.

ZUP torej v primerih, kot je obravnavani, izrek denarni kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tožnik v tožbi pojasnjuje, da priključitev ni mogoča, ker investitor ni zgradil kanala in revizijskega jaška. Izpodbijani sklep je torej v tem pogledu pravilen in zakonit. To pomeni, da je neutemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep nima pravne podlage.

Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se namreč opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena zgolj pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Tožnik pa z navedbami o neizvršljivosti obveznosti, ki so mu bile naložene z inšpekcijsko odločbo z dne 28. 11. 2011, izpodbija prav pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, torej inšpekcijske odločbe, s katero je bila njemu in še štirim inšpekcijskim zavezancem naložena obveznost, da objekt ..., ki stoji na zemljišču s parc. št. *28 k. o. ..., katerega solastniki so, priključijo na javno kanalizacijsko omrežje.

Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se inšpekcijski zavezanci pritožili zoper navedeno inšpekcijsko odločbo. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker stranke niso navedle novih dejstev ali predlagale novih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnavane, na seji.