Jedro

14.Ker toženki ni uspelo dokazati obstoja skupnih denarnih sredstev, je (ugotovitveni in dajatveni) nasprotni tožbeni zahtevek pravilno v celoti zavrnjen.

Trditveno in dokazno breme o obstoju in velikosti posebnega premoženja in vložkih iz posebnega premoženja v skupno premoženje je na zakoncu, ki se sklicuje na posebno premoženje.

Izrek

O višini deležev na skupnem premoženju

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

15.Odločitev sodišča prve stopnje, da znašata deleža pravdnih strank na ugotovljenem skupnem premoženju za vsakega do 1/2, toženka graja z očitki o nepravilnih ugotovitvah in vrednotenju njenih prispevkov k nastanku skupnega premoženja. Meni, da so bili višji od tožnikovih, ne pove pa, za koliko.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

16.Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje toženka na prvi stopnji ni postavila ugovora o svojem višjem deležu na skupnem premoženju. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevku posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva (prvi odstavek 74. člena DZ). Trditveno in dokazno breme za morebitni višji delež na skupnem premoženju je bilo ob tožnikovem tožbenem predlogu, ki je izhajal iz zakonske domneve o enakih deležih, na toženki. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ga ni niti ustrezno zatrjevala niti dokazala.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini ID znak ... in del stavbe ID znak ..., obe v k. o. ..., z deležem pravdnih strank do 1/2 (točka I/1) in da je toženka dolžna tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah vknjižila lastninska pravica v korist tožnika do 1/2 (točka II/2).

2.V točki II. je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo denarna sredstva v znesku 82.000 EUR z deležema vsake stranke do 1/2 (točka II/1) in za plačilo 41.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe naprej in pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II/2 in II/3).

17.Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz meril iz drugega odstavka 74. člena DZ. Pravno upoštevne so vse oblike prispevka k skupnemu premoženju. Drži, da so poleg finančno izmerljivih dohodkov (na primer dohodki strank), pomembni tudi denarno neizmerljivi prispevki. Predstavljajo dejavnosti in delo posameznega zakonca, ki je namenjeno zadovoljevanju raznovrstnih potreb družine, od pomoči, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstva in vzgoje otrok, opravljanja gospodinjskih del, skrbi za dom in družino ter za ohranjanje premoženja, do vsake druge oblike dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Nedenarnih prispevkov ni mogoče vrednotiti po tržnih merilih, pač pa vsebinsko, upoštevaje vse okoliščine primera.

3.V točki III. izreka je toženki naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v odmerjeni višini 11.215,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

18.Tožnica ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel tožnik ves čas trajanja zakonske zveze višje dohodke kot toženka, da je imel dohodke tudi iz svojega posebnega premoženja (dohodki iz kmetije, od prodaje lesa, subvencije), da je pretežni del skupnega življenja sam plačeval najemnino za stanovanje, skupne stroške ter odplačeval kredit za nakup skupne nepremičnine. Z listinami je nadalje po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje dokazal, da je finančno pomagal tudi pri poslovanju toženkinega podjetja. Na drugi strani je sodišče ugotovilo, da je imela toženka nizke dohodke iz dejavnosti (točka 40, 42), da je bilo poslovanje njenega podjetja slabo in obremenjeno z dolgovi in izvršbo (točke 30, 38, 39, 28 in 29). Tudi teh ugotovitev pritožnica ne izpodbija. Ob nadaljnji ugotovitvi, da toženki ni dokazala, da bi sredstva za izvršbo zagotovila sama, je ob listinsko dokazanih dohodkih tožnica in njegovih posojil toženkinemu podjetju upravičeno verjelo njemu in ne toženki, da ji je pomagal tudi pri plačilu izvršbe. V točki 47 sodbe je prepričljivo pojasnjeno, zakaj je zavrnilo nasprotno toženkino izpovedbo.

4.Pritožbo vlaga tožena in tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju: toženka). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga spremembo z zavrnitvijo celotnega tožbenega zahtevka in ugoditvijo zahtevku po nasprotni tožbi. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s povračilom pravdnih stroškov.

5.Po pritožbenih navedbah je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do toženkinih navedb o odločilnih dejstvih in o nekaterih njenih dokaznih predlogih oziroma jih je neobrazloženo zavrnilo. Dokazna ocena ni skladna z 8. členom ZPP. Vsebinsko je neprepričljiva, racionalno nesprejemljiva, nelogična in nepreverljiva. Napačno so ocenjene izpovedbe toženke (da je tožniku dajala denar), tožnika in priče A. A. (o nasprotnem tožbenem zahtevku). Njuni izpovedbi sta bili očitno naučeni in prirejeni postopku. Nista ocenjeni skupaj z odločbo FURS. Nelogični in neobrazloženi so zaključki o dokazanosti izpovedbe toženke in tožnika, da ji je pomagal pri plačilu izvršbe v višini 14.000 EUR. Povzete so nerelevantne navedbe strank, relevantne pa ne. Povzemanje izpovedb stranke je sporadično, vzeto iz konteksta. Obrazložitve je arbitrarna, pomanjkljiva. Ni je mogoče preizkusiti. Sodišče se niti delno ne opredeli do tožnikovih očitno neskladnih navedb in izpovedbe. Dejansko tožnik ni zanikal, da bi od toženke jemal denar.

19.Ne drži, da se je sodišče pretirano ukvarjalo in namenilo preveliko težo ugotovljenim finančnim prispevkom tožnika in prezrlo toženkin večji prispevek pri skrbi za dom in otroke. Slednjo je pravilno ugotovilo v točkah 32 in 48 sodbe. Ugotovitve v točki 34 o bistveno večjem finančnem prispevku tožnika imajo oporo v pravilno ocenjenih listinah in izpovedbah obeh strank. Ne le z listinami, tudi toženka sama je priznavala, da je bilo breme plačevanja najemnin za najeta stanovanja in stroškov z njimi v celoti na tožniku. Njegovi stroški s preživljanjem otrok v relevantnem obdobju trajanja zakonske zveze pa so bili po natančni analizi v točki 33 prav tako izkazani z listinami. Izpovedba toženke o izključno njeni finančni in nefinančni skrbi za otroke je bila s tem izpodbita in pravilno zavrnjena. Ob ugotovitvi, da sta se mladoletna otroka rodila ob koncu življenjske skupnosti in zakonske zveze pravdnih strank, pri čemer je življenjska skupnost pravdnih strank po ugotovitvah sodišča prve stopnje razpadla jeseni 2014 (zakonska zveza, sklenjena 2001, pa je prenehala 2016), je toženkina večja skrb za otroka primerno ovrednotena v primerjavi z ugotovljenimi tožnikovimi dohodki ter večjimi denarnimi in nedenarnimi prispevki pri skrbi za dom in družino. Pravilnim ugotovitvam in razlogom v točki 49, da je tožnikov delež na skupnem premoženju enak kot delež toženke, ni treba ničesar dodati. Pritožba jih z ničemer ne omaje. Dejansko stanje o pravno relevantnih okoliščinah, ki vplivajo na velikost deležev vsakega zakonca na skupnem premoženju, je pravilno ugotovljeno in odločitev sprejeta ob pravilni uporabi drugega odstavka 74. člena DZ.

6.Napačna in nezakonita je odločba o višini deležev pravdnih strank na skupnem premoženju. Sodišče je dalo pretiran pomen plačevanju stroškov. Na drugi strani se ni ukvarjalo z navedbami toženke, da je sama skrbela za otroke in dom. Odločitev o plačevanju stroškov za mladoletna otroka je neživljenjska. Tožnikov prispevek ni dokazan z listinami. Izpovedba toženke ni upoštevana. Glede na ugotovitve, da sta pravdni stranki nosili stroške v enakem deležu in da je toženka praktično sama skrbela za mladoletni deklici, je njen delež na skupnem premoženju višji od tožnikovega.

7.Nezakonito je zavrnjen tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi. Nekritično sta ocenjeni očitno usklajeni in za tožnikove potrebe prilagojeni, neverodostojni, nelogični in nekonsistentni izpovedbi tožnika in priče A. A. Sodišče se ni ukvarjalo z verodostojnostjo izpovedbe te priče. Ni upoštevalo odločbe FURS. Huje je kršilo določbe postopka, zmotno ugotovilo dejansko stanje in neobrazloženo odstopilo od ustaljene sodne prakse. V podobnih sporih se prihodke dokazuje z odločbami o dohodnini. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje o prodajanju parcele in ari. Sodišče je prezrlo toženkine navedbe, da bi tožnik raje priznal storitev kaznivih dejanj kot toženki priznal delež na skupnem premoženju. Sodba je pri zavrnitvi nasprotnega tožbenega zahtevka neobrazložena, arbitrarna. Dokazna ocena je napačna in nepopolna. Posledično je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo.

20.Drugih pritožbenih očitkov ni. Ker pritožbeni razlogi niso podani, v sodbi pa tudi ni uradno upoštevnih procesnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8.Tožnik in toženec po nasprotni tožbi (v nadaljevanju: tožnik) v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev sodbe sodišča prve stopnje in priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

21.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 154. člena ZPP za toženko, ki s pritožbo ni uspela in zato ni upravičena do povračila svojih stroškov, in v zvezi z prvim odstavkom 155. člena ZPP za tožnika, ki je z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k reševanju zadeve na pritožbeni ravni.

9.Pritožba ni utemeljena.

10.Pravdni stranki sta razvezana zakonca. Tožnik je v tem postopku zahteval ugotovitev obsega skupnega premoženja (stanovanje v izmeri 9,99 m2 in pomožni prostor v izmeri 1, 80 m2 v stanovanjski stavbi na X.). Trdil in dokazoval je, da je bilo kupljeno s skupnimi sredstvi in delom v času trajanja zakonske zveze. Opiral se je na zakonsko domnevo o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju. Od toženke, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot izključna lastnica nepremičnine, je zahteval izstavitev zemljiškoknjižne listine ter vpis lastninske pravice v njegovo korist pri navedenih nepremičninah ter plačilo pravdnih stroškov. Toženka se je branila, da gre za njeno posebno premoženje, ker je nepremičnini kupila s svojim posebnim premoženjem. Z nasprotno tožbo je zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje spadajo denarna sredstva v višini 82.000 EUR, da sta deleža pravdnih strank na njem enaka in z dajatvenim zahtevkom od tožnika zahtevala izplačilo polovico navedenega zneska, to je 41.000 EUR z zakonskimi obrestmi od vložitve tožbe naprej.

-------------------------------

11.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku tožbenemu zahtevku tožnika v celoti ugodilo, nasprotni tožbeni zahtevek toženke pa v celoti zavrnilo.

12.Pritožbeno sodišče se s sprejeto odločitvijo strinja. V okviru trditvene in dokazne podlage strank je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje o odločilnih spornih dejstvih glede obsega skupnega in posebnega premoženja ter deležev pravdnih strank na skupnem premoženju. Pri odločanju je pravilno izhajalo iz materialnopravnih določb DZ. O skupnem premoženju zakoncev (67. člen DZ), deležih (68. člen DZ), višini deležev (73. in 74. člen DZ) ter posebnem premoženju (77. člen DZ). Obravnavalo je vse pravno relevantne ugovore in navedbe toženke. Izvedlo je potrebne dokaze, nepotrebne s pravilnimi razlogi obrazloženo zavrnilo (točka 10). Pritožnica ne konkretizira pritožbene graje o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pri izvajanju dokazov. Ker te kršitve pritožbeno sodišče ne preizkuša po uradni dolžnosti, podrobnejši odgovor na pavšalne pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenih dokazni predlogih ni potreben.

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999 s spremembami.

13.Sprejeta odločitev je pojasnjena s pravilnimi in zadosti jasnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Med njimi ni nasprotij, ki bi onemogočala vsebinski preizkus. Sodba torej ni obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti s tistimi procesnimi kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno, pravno presojo in razlogi sodišča prve stopnje o ugotovljenem obsegu skupnega premoženja in višini deležev pravdnih strank na njem, ki jo nakazuje z očitano kršitvijo, ne zadošča niti za očitek o relativni kršitvi 8. člena ZPP. Sodba ni obremenjena z njo. Dokazna ocena je namreč natančna, skrbna in celovita. Opravljala je upoštevaje metodološke napotke iz 8. člena ZPP: po skrbni presoji vseh dokazov, ne le tistih, ki bi utegnili koristiti pritožnici (njena izpovedba) in upoštevaje uspeh celotnega postopka. Ker pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilno dokazno oceno, pravno presojo in razloge sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje in jih ne bo ponavljalo, bo odgovorilo le na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

2Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/2017 s spremembami.

O obsegu skupnega premoženja - nepremičnine

14.Za obravnavani nepremičnini je sodišče ugotovilo, da sta bili kupljeni v med trajanjem zakonske zveze pravdnih strank (od 2001 do 2016), da je kupnina znašala 34.000 EUR in da je bila plačana s kreditoma, ki sta ju pri banki dobila tožnik (19.000 EUR) in toženka (5.000 EUR), ki sta se odplačevala v času trajanja zakonske zveze, ter s sredstvi, ki jih je tožnik dvignil na banki s svojega in očetovega računa (8.000 EUR in 2.000 EUR). O virih sredstev, s katerimi je bila plačana kupnina, se je zanesljivo prepričalo s predloženimi listinami, ki so v celoti potrdile tožnikove navedbe o finančni konstrukciji za plačilo kupnine. Sprejeta dokazna ocena, da tožnici ni uspelo dokazati, da gre za njeno posebno premoženje, to je, da je tožniku za nakup izročila denar od prodaje svojega posebnega premoženja (stanovanje na Y.), temelji na kritični oceni podanih navedb in izpovedb obeh strank. Razlogi v točki 22. do 24., zakaj ni verjelo toženki, pač pa tožniku (čigar izpovedba je bila v celoti podprta z listinami), so prepričljivi in življenjsko logični. Trditveno in dokazno breme o obstoju in velikosti posebnega premoženja in vložkih iz posebnega premoženja v skupno premoženje je na zakoncu, ki se sklicuje na posebno premoženje. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ju toženka ni zmogla.

3V letu 2010 in 2012.

O gotovini 82.000 EUR

15.Pravilne so dejanske ugotovitve in presoja, da toženki ni uspelo dokazati, da znesek 82.000 EUR spada v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonskem zveze (67. člen DZ).

Zveza:

16.Toženka je že sama navajala, da gre za dohodke toženca iz naslova opravljanja neke dejavnosti, dela ali uslug za družbo B., d. o. o., pri katerih sama ni bila (z ničemer) udeležena, ne pa za resnične premoženjske posle. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče natančno ocenilo vse listine, v ključno z odločbo FURS, ki jo izpostavlja pritožba, izpovedbi obeh strank, priče A. A. in priče C. C. (ki je toženkin brat, in je potrdil obstoj dogovarjanja o prodaji njene parcele in neplačani ari), se je zanesljivo prepričalo, da je bila sporna dohodnina tožniku odmerjena v postopku, izvedenem zaradi očitanega pranja denarja med tožnikom, pričo A. A. in družbo B. d. o. o.; da so bili med njimi sklenjeni pravni pravni posli navidezni in da tožnik iz njih dejansko ni prejel nikakršnega premoženja. Izpovedbi tožnika in priče A. A. sta bila res skladni, vendar podprti tudi z listinami (pisna izjava A. A. v davčnem postopku) in drugimi dokazi (priča C. C. o prodajanju toženkinih nepremičnin in ari) in celo z izpovedbo toženke (da je bil denar nakazan tudi na njen račun in od tam takoj dvignjen). Sodišče prve stopnje ju je zadosti kritično in pravilno ocenilo. Prepričljivo je pojasnilo, zakaj jima je (ob drugem procesnem gradivu) lahko verjelo. Ugotovitve, da ni šlo za dohodke tožnika iz naslova opravljanja kakšne dejavnosti, pač pa za kanaliziranje sredstev preko tožnika priči A. A., s čimer pravdni stranki nista pridobili nikakršnih (skupnih) premoženjskih pravic, so pravilne. Celovite, natančne in prepričljive dokazne ocene, utemeljene v logičnih in pravilnih razlogih (točka 55 do 64 sodbe) pritožnica ne uspe z ničemer omajati. Pritožbeno naziranje, da dejstvo odmerjene dohodnine v davčnem postopku zaradi pranja denarja zadošča za ugotovitev skupnega premoženja, je pravno zmotno. Pritožnica ne navede primerov iz sodne prakse, ki bi sprejeli tako pravno stališče. Očitki o ne obrazloženem odstopu od usklajene sodne prakse so neutemeljeni.

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 74 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 339, 339/2, 339/2-8

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.