Jedro

Sodišče ni odločalo o predlogu upnika v skladu z določbo 1. in 2. odst. 212. člena ZIZ, pač pa je štelo, da je predlog upnika nepopoln in ga štelo za umaknjenega, sklicujoč se na določbo 4. odst. 109. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se šteje predlog upnika za izvršbo z določitvijo plačila sodnih penalov umaknjen.

Proti temu sklepu se pritožuje upnik. Navaja, da je bil po vloženem predlogu za izvršbo opravljen ogled na kraju samem, kjer sta se dolžnika zavezala, da bosta na določenem mestu znižala oziroma zožila cesto, pa tega nista izpolnila kljub pozivom upnika. Postavitev izvedenca gradbene stroke po mnenju upnika ni bila potrebna, zato tudi ni založil stroškov zanj. Na naslednjem ogledu, ki ga je sodišče opravilo dne 21.9.1998, bi bilo treba le ugotoviti, ali je bil dogovor s prejšnjega naroka realiziran ali ne, tudi brez izvedenstva, z neposrednim zaznavanjem. Pri svislih upnika nivo ceste ni bil znižan, zaradi tega voda stoji in se upniku dela škoda. Sodišče je ravnalo napak, ko je štelo upnikov predlog za izvršbo za umaknjen in bi moralo nadaljevati z izvršbo.

Pritožba je utemeljena.

Upnik se sklicuje na izvršljiv notarski zapis, s katerim sta se dolžnika med ostalim zavezala po izvedbi del na upnikovem zemljišču vzpostaviti urejeno prejšnje stanje, vključno z zatravitvijo ter ureditev drenaže za vodo. S predlogom za izvršbo z določitvijo plačila sodnih penalov predlaga določitev dodatnega 14-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti dolžnika, nato pa, v primeru neizpolnitve, izplačilo sodnih penalov v višini 50.000,00 SIT za vsak dan zamude. Z uveljavitvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odloči sodišče v izvršilnem postopku o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov. Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov pa izda sodišče, na predlog upnika, sklep o izvršbi (1. in 2. odst. 212. čl. ZIZ).

Prvostopno sodišče ni odločalo o predlogu upnika v skladu s citiranimi določbami zakona, pač pa je štelo, da je predlog upnika nepopoln in ga štelo za umaknjenega, sklicujoč se na določbo 4. odst. 109. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Za takšno ravnanje ni v določbah ZIZ in ZPP, ki se uporabljajo v postopku izvršbe smiselno na podlagi 15. čl. ZIZ, nobene podlage. Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči takojšnjo izpolnitev, torej pripraviti dolžnika do tega, da bo še pred izvršbo izpolnil, kar je dolžan na podlagi izvršilnega naslova, seveda če gre za nedenarno obveznost. Izvršilno sodišče odloči o zahtevi upnika na plačilo sodnih penalov, če so podani pogoji po določbi 1. odst. 212. čl. ZIZ. Če glede tega, ali je dolžnik izpolnil obveznost, ali ne, med njim in upnikom ni soglasja, je potrebno o tem odločiti v skladu s pravili o dokaznem bremenu (čl. 221.a ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). V konkretnem primeru mora dolžnik dokazati, da je izpolnil v celoti in pravilno svoje obveznosti do upnika, ki izhajajo iz notarskega zapisa.

Zato je treba izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 15 čl. ZIZ razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče v skladu s pravili o dokaznem bremenu pozove toženo stranko, da predloži dokazila za svoje trditve, po tako opravljenem postopku pa odloči o utemeljenosti upnikovega predloga.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.