Jedro

Tožnica, ki uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP ne pove, za katero kršitev naj bi šlo, kar bi morala storiti glede na to, da gre za izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži le pravni strokovnjak in v katerem se bistvene kršitve postopka upoštevajo le v uveljavljanem obsegu.

Zavrnitev predloga za zaslišanje priče je v postopku v zvezi z izrednim pravnim sredstvom (obnova postopka) dovoljena. Upoštevati je treba, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, kar predstavlja poseg v pravnomočnost, katere pomen poudarja tudi 158. člen URS, obenem pa je pravnomočnost oziroma omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr.št. P 176/96 zahtevala ugotovitev, da je lastnica večsobnega stanovanja v izmeri cca 100 m2 v prvem nadstropju stanovanjske hiše v V., ki stoji na parceli št. 37/1 k.o..., in predstavlja solastni delež do 1/4 nepremične, kar sta toženca dolžna priznati in tožnici izstaviti za vknjižbo sposobno listino ter ji prepustiti posest na stanovanju.

Sodišče prve stopnje je s sodbo 16.6.2000 zavrnilo njen tožbeni zahtevek, pri čemer je presodilo tožničine navedbe, češ da uveljavlja lastninsko pravico na podlagi sovlaganj oziroma darilne pogodbe med stricem A. P. in bratom oziroma tožničinim očetom; toda ker ni predložila nobene listine in njenih trditev ni potrdila nobena od zaslišanih prič (razen tožničine sestre M. K.), ni ugodilo tožbenemu zahtevku. Nato je ugotavljalo še možnost priposestvovanja, toda tožnica posesti na tem stanovanju ni izkazala. Proti tej sodbi se je tožnica pritožila, a je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Vložila je tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo.

2.

Nato je tožnica vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je predlagala zaslišanje sebe in nove priče V. K. Na naroku, ki je bil opravljen po 399. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04 - 90/05), je predsednik senata zaslišal tožnico in predlog za obnovo postopka s sklepom zavrnil. V utemeljitvi sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Ker pa bi predlagana priča V. K., ki je stara okrog 60 let in že od končane srednje šole dalje živi v Ljubljani, lahko izpovedala le o tem, kar ji je pripovedovala mati, sama pa se s tožnico nikoli ni srečala v Ž., njena izpoved ne bi mogla imeti za posledico drugačne odločitve, kot je bila sprejeta doslej na podlagi izvedenih dokazov.

Po tožničini pritožbi je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je tožnica zatrjevala pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju predvsem s priposestvovanjem. Toda številne priče, ki so bile zaslišane, tožnice niso videle bivati ali živeti v sporni hiši. Zato izpoved nove priče, ki sodišču ne bi mogla posredovati lastnih zaznav, temveč le pripoved svoje matere, ne bi moglo privesti do drugačne odločitve, kot jo je sodišče že sprejelo v sodbah, izdanih na podlagi že izvedenih dokazov.

3.

Proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil pravnomočno zavrnjen predlog za obnovo postopka, je tožnica pravočasno vložila revizijo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in dovolitev obnove postopka. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je tožnica slučajno govorila z V. K., ki naj bi vedela, da je bil tožničin oče lastnik vtoževanih nepremičnin in da mu je brat priznal solastnino na predmetni nepremičnini ter da je sporno stanovanje užival kot svoje. Dodaja, da bi moralo sodišče zaslišati predlagano pričo in bi šele potem lahko ocenilo, če bi njeno zaslišanje pripomoglo k drugačni sodbi. Ker je ni zaslišalo, mu očita bistveno kršitev določb ZPP. Po 375. členu ZPP je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

4.

Revizija ni utemeljena.

Tožnica, ki uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP ne pove, za katero kršitev naj bi šlo, kar bi morala storiti glede na to, da gre za izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži le pravni strokovnjak in v katerem se bistvene kršitve postopka upoštevajo le v uveljavljanem obsegu. Revizija navaja le-to, da bi sodišče moralo zaslišati predlagano pričo, vendar Zakon o pravdnem postopku tega ne določa. Predvideva le narok na katerem predsednik senata v predhodnem razveljavitvenem postopku ugotovi, če so podani razlogi za obnovo postopka. To je sodišče prve stopnje storilo z zaslišanjem tožnice, ki je pojasnila, kaj naj bi predlagana priča vedela izpovedati.

Zavrnitev predloga za zaslišanje priče V. K. je v postopku v zvezi z izrednim pravnim sredstvom (obnova postopka) dovoljena. Upoštevati je treba, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, kar predstavlja poseg v pravnomočnost, katere pomen poudarja tudi 158. člen Ustave Republike Slovenije, obenem pa je pravnomočnost oziroma omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I. - 69/04). Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da bistvene kršitve določb ZPP ni.

Tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Lastninska pravica tožničinega očeta na podlagi darilne pogodbe bi morala izhajati iz listin in izročitve stvari, zato izpoved posredne priče zavrnitve tožbenega zahtevka proti tožencem, ki sta postala lastnika na podlagi kupne pogodbe in se vpisala v zemljiško knjigo, ne more spremeniti. Prav tako ne bi mogla vplivati na odločitev o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem, saj tožničinega bivanja v spornem stanovanjem iz lastnega ne bi mogla potrditi, ker se s tožnico nikoli nista videli v V., morebitno posredovanje zaznav njene matere pa ne bi moglo spremeniti odločitve, ki jo je sodišče sprejelo na podlagi temeljito izvedenega dokaznega postopka, v katerem so bile zaslišane tudi številne priče. 5.

Tako se izkaže, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Zato je revizijsko sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo.

S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP).