Jedro

Pritožbene navedbe tožnice, da je zoper sodnika, ki je odločal o tožbenem zahtevku, vložila ovadbo zaradi več kaznivih dejanj, na odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati. Morebitna vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne posega v veljavnost in pravnomočnost že sprejete sodne odločbe niti ne vpliva na odločanje o stroških postopka, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena ali spremenjena v za to predpisanem postopku. Zato so te pritožbene navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je izpodbijanim sklepom tožnici naložilo, da je v roku 15 dni dolžna povrniti pravdne stroške prvi toženi stranki v višini 1.729,29 EUR ter drugi toženi stranki prav tako v višini 1.729,29 EUR (I. in II. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da je tožnica v roku 15 dni v korist proračuna Republike Slovenije dolžna povrniti pravdne stroške v višini 3.716,86 EUR (III. točka izreka), v višini 2.261,51 EUR (IV. točka izreka) in v višini 176,90 EUR (V. točka izreka).

2.Zoper sklep se laično pritožuje tožnica. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, pri čemer naj se postopek prekine do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka zoper sodnika A. A. Osumljeni A. A. naj bi storil kazniva dejanja razžalitve, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja, korupcije ter prejemanja podkupnin.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz spisovnega gradiva izhaja, da je bilo z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 586/2018 z dne 2. 6. 2022, s katero je bil primarni in del podrednega tožbenega zahtevka tožnice zavrnjen, preostali del podrednega zahtevka pa zavržen, hkrati odločeno tudi o temelju stroškovne obveznosti, in sicer da je tožnica dolžna tožencem povrniti njihove potrebne pravdne stroške. Ta odločitev je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I CP 1021/2023 dne 4. 10. 2023. Sodišče prve stopnje je zato v nadaljevanju postopka pravilno odločalo le še o višini stroškov, in sicer v skladu s četrtim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V tej fazi postopka vprašanje temelja obveznosti povrnitve pravdnih stroškov ni več odprto, saj je bilo o njem že pravnomočno odločeno, zato ga v pritožbenem postopku zoper sklep o odmeri višine stroškov ni več mogoče izpodbijati.

5.Pritožbene navedbe tožnice, da je zoper sodnika, ki je odločal o tožbenem zahtevku, vložila ovadbo zaradi več kaznivih dejanj, na odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati. Morebitna vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne posega v veljavnost in pravnomočnost že sprejete sodne odločbe niti ne vpliva na odločanje o stroških postopka, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena ali spremenjena v za to predpisanem postopku. Zato so te pritožbene navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantne.

6.Tožnica obrazloženo ne izpodbija odmere stroškov po višini, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pri odmeri stroškov pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni storilo nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.