Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi v nepravdnem postopku za delitev skupnega premoženja velja, da mora predujem za izvedenca založiti tista stranka, ki ga je predlagala.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepravdni postopek predlagatelja IT zoper nasprotno udeleženko CIT ustavilo, saj predlagatelj ni založil predujma za izvedenca in cenilca gradbene stroke, zaradi česar je sodišče štelo, da je predlog umaknjen.
2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj.
3. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj je v predmetni zadevi enkrat že bil postavljen izvedenec gradbene stroke, ki je opravil cenitev nepremičnin, zato je ta cenitev še vedno veljavna, le valorizirati jo je treba. Glede na to, da je sam privolil v upoštevanje izvedenskega mnenja izdelanega v pravdnem postopku, pa bi moralo sodišče založitev predujma naložiti nasprotni udeleženki oziroma samo izvesti revalorizacijo.
4. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi še ni bil postavljen izvedenec gradbene stroke, ki bi opravil cenitev nepremičnine, ki so predmet delitve tega postopka, zato so navedbe pritožnika v zvezi s tem neutemeljene. V predmetni zadevi je postavitev izvedenca potrebna, da bo ocenil nepremičnine, ki so predmet tega postopka, ter pripravil primeren predlog delitve vseh nepremičnin med udeležencema postopka. V zvezi s tem je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 13. 07. 2010 postavilo izvedenca gradbene stroke ter pojasnilo, da je predujem dolžan založiti predlagatelj, v kolikor pa ga ne bo založil, se bo štelo, da je predlog umaknjen. Ker predlagatelj predujma ni plačal, je sodišče prve stopnje pravilno z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek, saj je štelo dokazni predlog za umaknjen. Sodišče prve stopnje postopka ni moglo nadaljevati z upoštevanjem izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano v pravdnem postopku, saj se s tem nista strinjali obe stranki, poleg tega pa je bilo to izvedensko mnenje izdelano zgolj za nepremičnino vpisano v vl. št. 2491 k.o. X, ni pa zajemalo tudi stanovanja, ki je ravno tako predmet delitve tega postopka. Zato so navedbe pritožnika v zvezi z izvedenskim mnenjem v pravdnem postopku neutemeljene.
7. V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno (37. člen Zakona o nepravdnem postopku). Zakon v 153. členu določa, da mora stroške izvedbe dokaza založiti stranka, ki ga predlaga. Zato so ravno tako neutemeljene navedbe pritožnika, da bi moralo sodišče založitev predujma naložiti v plačilo nasprotni udeleženki.
Na podlagi povedanega je pritožba neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZPP), zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.