Jedro

Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase. Predmet prodaje je lahko tudi sporna terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, in sicer: 1. terjatve stečajnega dolžnika do A., s. r. o. v višini 66.504,40 EUR iz naslova pogodbe o odstopu denarne terjatve z dne 19. 12. 2016 in 2. terjatve stečajnega dolžnika do A., s. r. o. v višini 2.000.000,00 EUR iz naslova pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe o odstopu denarne terjatve z dne 19. 12. 2016 in dodatka k pogodbi z dne 20. 12. 2016 odločilo, da se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb ter se izhodiščna cena določi: za terjatev pod št. 1. v višini 5.000,00 EUR in terjatev pod št. 2. v višini 10.000,00 EUR, varščina pa se določi v višini 10 % od izhodiščne cene. Sklenilo je še, da se zavezujoče zbiranje ponudb lahko trikrat ponovi, pri čemer se lahko v ponovljenem postopku izhodiščna cena zniža za do 10 %, če prejšnji postopek zavezujočega zbiranja ponudb ne bi bil uspešen. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je upraviteljica predlagala prodajo na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb ter izhodiščno ceno določila na podlagi predhodno izvedenega postopka nezavezujočega zbiranja ponudb, v katerem je prejela tri ponudbe. Upniki na premoženju niso uveljavljali ločitvene pravice.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. Stečajni dolžnik v pritožbi navaja, da je v sklepu določena izhodiščna cena, ki je nesprejemljivo nizka glede na vrednost terjatve, ki se prodaja, saj predstavlja zgolj 7,52 % terjatve v vrednosti 66.504,40 EUR oziroma 0,5 % terjatve v vrednosti 2.000.000,00 EUR. Stečajni upraviteljici očita, da ne vloži tožbe v pravdi, na katero je bila s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani v postopku pod opr. št. Vl 48471/2021 napotena, prav tako pa tudi ne predlaga soglasja upnikov za prodajo pod ceno. Nadalje navaja, da stečajna upraviteljica še vedno ni zahtevala vračila poplačila dolga od dolžnika B., z. b. o. in solidarnega poroka C. C., da bi poplačala upnike v tem stečajnem postopku in stečajni postopek končala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter stečajni upraviteljici naloži izvedbo vseh dejanj, ki bodo omogočila popolno poplačilo upnikov in s tem zaključek stečajnega postopka, o čemer naj pridobi soglasje vseh upnikov.

3. Stečajna upraviteljica je odgovorila na navedbe dolžnika v pritožbi. Pojasnila je, da je bila izhodiščna cena za prodajo terjatev določena na podlagi predhodno izvedenega nezavezujočega zbiranja ponudb, ki je bilo izvedeno z namenom pridobitve in presoje informacij glede najugodnejših možnosti prodaje. Postopek po drugem odstavku 328. člena ZFPPIPP je bil torej izveden z namenom, da se na trgu preveri, ali sta terjatvi prodajljivi in če, za kakšno ceno. Ob upoštevanju prejetih ponudb z manjšim povišanjem le-teh je bila predlagana izhodiščna cena, ki odraža interes ponudnikov. Upraviteljica je pojasnila še, da ne držijo dolžnikove pritožbene navedbe, da naj bi bila v izvršilnem postopku napotena na pravdo, saj je sodišče odločilo zgolj to, da se predlog za izvršbo zavrže. Druge pritožbene navedbe pa z izpodbijanim sklepom niso v vsebinski povezavi (regresni zahtevek zoper B., z. b. o. in C. C., končanje predmetnega postopka).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, in sicer o prodaji dveh terjatev stečajnega dolžnika do A., s. r. o. Stečajni dolžnik v pritožbi kot bistveno navaja, da je v sklepu določena izhodiščna cena, ki je prenizka glede na vrednost terjatve, ki se prodaja.

6. Terjatve predstavljajo premoženje stečajnega dolžnika, ki ima izraženo denarno vrednost.1 Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase.2 Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica. To je pravica, ki je po zatrjevanju njenega imetnika (prodajalca) že nastala, pa tisti, ki ga veže dolžnost iz te pravice, zanika njen obstoj ali njen obseg. Sporna je vsaka terjatev, ki ji dolžnik v celoti ali delno nasprotuje.3 Okoliščina, da je terjatev sporna ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.4 To tveganje se odraža pri interesu za nakup terjatve, posledično pa tudi pri ceni, ki so jo kupci pripravljeni plačati za sporno terjatev.

7. V konkretnem primeru je upraviteljica že v predlogu za izdajo sklepa o prodaji pojasnila, da dolžnik A. s. r. o. obstoj obeh terjatev zanika, saj se njegov zakoniti zastopnik ne spomni, da bi podpisal pogodbo o odstopu denarne terjatve z dne 19. 12. 2016 oziroma trdi, da je njegov podpis na dodatku k pogodbi z dne 20. 12. 2016 ponarejen. Upraviteljica je za izterjavo terjatev v višini 66. 504,40 EUR vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki pa je bil zavržen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Vl 48471/2021, z dne 12. 8. 2021, saj navedeni terjatev ne temelji na verodostojni listini. Upraviteljica je nadalje tudi pojasnila, da razpolaga zgolj s pogodbo o odstopu denarne terjatve z dne 19. 12. 2016 in dodatkom k pogodbi z dne 20. 12. 2016, ne pa tudi z drugimi relevantnimi podatki in dokazili za izterjavo teh terjatev. Ker sta terjatvi sporni, je dolžnika večkrat pozvala k predložitvi dodatnega gradiva, a ga slednji upraviteljici ni izročil. 8. Po presoji pritožbenega sodišča mora upravitelj odločitev o načinu unovčevanja premoženja pretehtati s stroškovnega in časovnega vidika, prav tako pa tudi z vidika gotovosti oziroma negotovosti uspeha v pravdi. Stečajna upraviteljica je ob upoštevanju navedenega namesto uveljavljanja terjatev v civilnem pravdnem postopku kot način unovčevanja stečajne mase predlagala prodajo terjatev stečajnega dolžnika.

9. Za pridobitev informacij, pomembnih za presojo najugodnejših pogojev prodaje premoženja stečajnega dolžnika se je upraviteljica odločila za javno vabilo k dajanju nezavezujočih ponudb. Javno vabilo k dajanju nezavezujočih ponudb je bilo dne 8. 12. 2021 objavljeno na spletnem portalu AJPES. Do izteka roka, to je do 8. 1. 2022, je upraviteljica prejela tri ponudbe, in sicer v znesku 45,00 EUR, v znesku 5.000,00 EUR ter v znesku 200,00 EUR. Glede na navedeno je predlagala prodajo terjatev v postopku zavezujočega zbiranja ponudb po izhodiščnih cenah v višini 5.000,00 EUR ter 10.000,00 EUR.

10. Kot izhaja iz navedb upraviteljice je bila izhodiščna cena oblikovana glede na ponudbe, zbrane v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Drži sicer, da je cilj vsake prodaje prodaja premoženja po najvišji možni ceni, vendar pa le-to oblikuje trg oziroma ponudba in povpraševanje. Predhodno izvedeno nezavezujoče zbiranje ponudb je bilo izvedeno prav zaradi tega, da se na trgu preveri, ali sta terjatvi prodajljivi in če, za kakšno ceno. Ob upoštevanju prejetih ponudb z manjšim povišanjem le-teh je tako upraviteljica predlagala izhodiščno ceno za vsako od terjatev, ki odraža izraženi interes ponudnikov.

11. Stečajni dolžnik ni podal nobenih vsebinskih pojasnil glede predmeta prodaje (spornih terjatev), niti ni v zvezi s tem predložil nobenih drugih dokazil. Prav tako pa tudi ni z ničemer izkazal, da bi obstajal interes za nakup navedenih terjatev po višji ceni. Stečajni dolžnik, ki v pritožbi navaja zgolj to, da je cena nesprejemljivo nizka, zato pritožbenega sodišča ni uspel prepričati.

12. Glede na pojasnila stečajne upraviteljice pa tudi ne drži, da bi bila napotena na pravdo, temveč je sodišče v izvršilnem postopku sklenilo, da izvršbe za izterjavo terjatve v višini 66.504,40 EUR ni mogoče uspešno predlagati, saj terjatev ne temelji na verodostojni listini iz 23. člena ZIZ, temveč na pogodbi, ki ni overjena.

13. ZFPPIPP v primeru iz tretjega odstavka 332. člena ZFPPIPP predvideva soglasje upniškega odbora k določitvi izklicne ali izhodiščne cene. Vendar pa navedeno velja samo v primeru, če je upniški odbor oblikovan. V konkretnem primeru pa upniki prodaji in višini določene izhodiščne cene niti ne nasprotujejo, saj se zoper sklep o prodaji - prvi pritožuje zgolj dolžnik, ne pa tudi upniki.

14. Druge pritožbene navedbe za odločitev o predmetni pritožbi niso pravno relevantne.

15. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj Cst 239/2020. 2 Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drug posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic (prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). 3 M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 93. 4 Primerjaj Cst 94/2019.