Jedro

Obsojenec na podlagi spremenjenega zakona ni imel statusa voznika začetnika, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi glede izreka stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Sežani je s sodbo PR 139/2009 z dne 5. 1. 2010 spoznalo S. B. za odgovornega storitve prekrška po d) točki devetega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izreklo globo 300 EUR in stransko kazen 9 kazenskih točk zaradi prekrška, storjenega z vozilom A kategorije. Na podlagi določbe četrtega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je obsojencu kot vozniku začetniku izreklo sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Odločilo je tudi, da je dolžan plačati sodno takso in stroške postopka. Višje sodišče v Kopru je s sodbo PRp 53/2010 z dne 8. 4. 2010 pritožbo obdolženega S. B. kot neutemeljeno zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in mu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec zaradi kršitve določbe 66. točke 23. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 in četrtim odstavkom 22. člena, na način iz 4. točke 156. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZP-1. Navaja, da je v času odločanja sodišč prve in druge stopnje že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1F), ki je spremenil pravno opredelitev voznika začetnika, in sicer v skladu s spremenjeno določbo 66. točke 23. člena ZVCP-1F ni več voznik začetnik tisti, ki stori prekršek z motornim vozilom kategorije A v času, ki je krajši od dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil navedene kategorije, če je od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije B preteklo več kot dve leti. Glede na to, da je obsojenec po podatkih spisa pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B dne 22. 9. 1998, v času storitve očitanega prekrška dne 12. 4. 2009, ni imel statusa voznika začetnika. Nova ureditev statusa voznika začetnika je za obsojenca milejša, zato mu je bila stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečena nezakonito. Vrhovnemu sodišče predlaga, da sodbi sodišča prve in druge stopnje spremeni tako, da obsojencu stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. 3. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti je bila poslana storilcu S. B., ni pa mu bila vročena, ker pošiljke ni dvignil. B.

4. S. B. je bil z izpodbijano sodbo spoznan za odgovornega storitve prekrška po d) točki devetega odstavka 32. člena ZVCP-1, ker je 12. 4. 2009 ob 18.00 uri vozil motorno kolo s hitrostjo 153 km/h oziroma najmanj 146 km/h ob upoštevanju možne napake merilnika obdolžencu v korist, s čimer je največjo dovoljeno hitrost na regionalnih cestah izven naselij prekoračil za več kot 40 km/h. 5. V času storitve prekrška dne 12. 4. 2009 je veljavni ZVCP-1-UPB5 (Uradni list RS št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008) v 66. točki 23. člena ZVCP-1, določal, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, ne glede na to, ali je pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katere koli druge kategorije.

6. Dne 11. 8. 2009, to je pred izdajo izpodbijane sodbe z dne 5. 1. 2010, je začel veljati ZVCP-1F (Uradni list RS, 58/2009 z dne 27. 7. 2009), ki glede na prej veljavni ZVCP-1-UPB5 spreminja pravno opredelitev voznika začetnika. Za voznika začetnika po 66. točki 23. člena ZVCP-1F tako šteje voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G. 7. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 se v primeru, če se po storitvi prekrška spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. 8. Iz obvestila Oddelka za upravne notranje zadeve, Upravne enote Sežana z dne 20. 11. 2009 je razvidno, da je obsojenec pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A dne 12. 9. 2007, kar pomeni, da je imel skladno z ZVCP-1-UPB5, veljavnim v času storitve prekrška, status voznika začetnika.

9. Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je bil obsojenec v času storitve prekrška voznik začetnik, tudi glede na drugi stavek zgoraj citirane določbe 66. točke 23. člena ZVCP-1F, pa predstavlja čas pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije B. Iz že navedenega obvestila izhaja, da je obsojenec pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B dne 22. 9. 1998. Od navedene pridobitve do storitve obravnavanega prekrška je torej preteklo več kot dve leti, kar pomeni, da v skladu z ZVCP-1F, veljavnem v času odločanja sodišča, obsojenec ni imel statusa voznika začetnika.

10. Glede na navedeno je pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da je v času odločanja sodišč prve in druge stopnje veljavni zakon za obsojenca milejši od zakona, ki je veljal v času storitve prekrška in da je sodišče uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti. Upoštevaje, da obsojenec na podlagi spremenjenega zakona ni imel statusa voznika začetnika, namreč niso bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1, za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, katera se izreče vozniku začetniku, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk. Za izrek navedene stranske sankcije pa niso bili izpolnjeni niti pogoji iz tretjega odstavka 235. člena ZVCP-1, saj obsojenec ni dosegel 18 kazenskih točk. Zato vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da je bila obsojencu zaradi uporabe strožjega zakona nezakonito izrečena stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

C.

11. Glede na ugotovljeno kršitev materialnih določb zakona (drugi odstavek 2. člena ZP-1 v zvezi s 66. točka 23. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1 in četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1, na način iz 4. točke 156. člena ZVCP-1 v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZP-1), je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti in skladno s prvim odstavkom 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo glede izreka stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.