Jedro

Zaznambo sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, zemljiškoknjižno sodišče opravi še pred njegovo pravnomočnostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Škofji Loki In 19/2009 z dne 23.2.2009 pri nepremičnini dolžnice U. H. L. parc. št. 206/3, vpisani pri vl. št. 150 k.o. ... , za denarno terjatev upnika P. O. v znesku 140.284,92 EUR s pripadki, z učinkom od trenutka vloženega predloga za vknjižbo zastavne pravice, to je od dne 21.2.2006. Zoper navedeni sklep vlaga dolžnica U. H. L. pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se vpis ne opravi. V laični pritožbi navaja, da je pravočasno ugovarjala sklepu o izvršbi. Sodišče je njen ugovor zavrglo, ker ni evidentiralo prejema sodne takse za ugovor. Dolžnica je namreč sodno takso za ugovor plačala, vendar na napačni račun pri banki. Ker je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi utemeljen, dolžnica izpodbija tudi sklep o zaznambi sklepa o izvršbi.

Upnik ni odgovoril na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi obvestila izvršilnega sodišča iz 1. odstavka 86. člena ZZK-1, kateremu je bil priložen sklep o izvršbi z dne 23.2.2009. Iz predloga za izvršbo z dne 19.2.2009, ki je bil prav tako priložen obvestilu izvršilnega sodišča, je razvidno, da temelji izdani sklep o izvršbi na izvršljivem notarskem zapisu notarke M. T. B. z dne 20.2.2006, opr. št. SV 147/2006 (na podlagi katerega je bila predhodno v upnikovo korist tudi že vknjižena hipoteka na dolžničini nepremičnini). Slednje pomeni, da je izvršilno sodišče pravilno predložilo navedeni sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo, v skladu s 3. odstavkom 45. člena ZIZ. Na podlagi tega je zemljiškoknjižno sodišče lahko izdalo sklep o zaznambi izvršbe, ne glede na to, ali je sklep o izvršbi pravnomočen ali ne. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnino (167. člen ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ). Za zaznambo izvršbe zakon kaj drugega ne določa. Glede na to je za ta zemljiškoknjižni postopek pravno nepomembno, ali je dolžnica ugovarjala zoper izdani sklep o izvršbi. Zemljiškoknjižno sodišče je tako ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep (1. odstavek 86. člena ZZK-1), pri čemer je pravilno odločilo tudi, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka vloženega predloga za vknjižbo zastavne pravice, to je od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke (3. odstavek 87. člena in 5. člen ZZK-1). Če je dolžnica vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, bo o njem odločalo izvršilno sodišče, na zemljiškoknjižni postopek pa ta pritožbena trditev ne vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče je bilo v obravnavani zadevi vezano le na obvestilo izvršilnega sodišča in priloženi sklep o izvršbi (1. odstavek 86. člena ZZK-1), v skladu z načelom formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1).

Glede na navedeno in ker tudi niso podani uradoma upoštevni pritožbeni razlogi (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP) je pritožbeno sodišče zavrnilo dolžničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem je dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).