Jedro

Nemoralna je pripoznava očitno nizkega zahtevka v situaciji, ko je tožnik predlagal zaslišanje izvedenca, da bi se ugotovila realna višina zahtevka.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave glede zahtevkov v višini 35.463,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje. Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka zaradi kršitve določb postopka. Sodba na podlagi pripoznave je bila izdana kljub izrecnemu predlogu za zaslišanje izvedenca cenilca. Šele po takšni cenitvi bi lahko tožeča stranka postavila realen zahtevek. Pravda teče že od leta 1988, zadeva pa ni bila reševana sedem let.Zaradi inflacije je stara cenitev neuporabna. Sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo, ampak je izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Pripoznan zahtevek ne odgovarja nujnemu deležu iz 8 ha velike kmetije. Z izpodbijano sodbo je sodišče prizadelo pravice tožeče stranke, še posebej, ker je dosodilo zamudne obresti od izdaje sodbe dalje, namesto od zahtevanega datuma, to je od cenitve. Predlaga razveljavitev sodbe. Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba je utemeljena. V konkretnem primeru ni bilo pogojev za sodbo na podlagi pripoznave, saj je šlo za zahtevek, s katerim tožena stranka ni mogla razpolagati (čl. 316/II v zvezi s čl. 3/III ZPP). Tožena stranka je pripoznala očitno nerealno nizek zahtevek in je s pripoznavo onemogočila tožeči stranki, da bi ji pred sodiščem postavila realno visok zahtevek. Tožeča stranka je v ta namen tik pred pripoznavo predlagala novo cenitev vrednosti zapuščine. Toženi stranki je na obravnavi sodišče vročilo pripravljalni spis z dokaznim predlogom tožeče stranke. Pripoznava prenizkega zahtevka v taki situaciji nasprotuje moralnim načelom in tudi čl. 9 Zakona o pravdnem postopku, ki predpisuje pošteno uporabo procesnih pravic. Sodišče takšne pripoznave ne bi smelo sprejeti, ampak bi moralo izvesti predlagane dokaze in nato odločiti o zahtevkih. Opisana absolutna bistvena kršitev postopka je imela za posledico razveljavitev sodbe.