Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilno je sodišče prve stopnje razlogovalo, da tožeča stranka ni pojasnila kakšno je njeno preostalo premoženje, zlasti višine preostalih terjatev, zapadlosti in neplačila terjatev ter denarnih tokov, da bi s primerjanjem ugotovilo ali bi bila z unovčitvijo izvršnice ogrožena likvidnost tožeče stranke in s tem podana verjetnost nastanka škode ali drugih neugodnih posledic ter da zgolj povečanje portfelja zapadlih neplačanih terjatev ob pomanjkanju drugih navedb ne predstavlja avtomatične nevarnosti nastanka škode in drugih škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z unovčitvijo izvršnice za 50.000,00 EUR nastala toženi stranki premoženjska korist in da tožeča stranka ni izkazala, da z začasno odredbo s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke. S predlagano začasno odredbo bi začasno odvzeli izvršnici pomen izvršilnega naslova v skladu z 38. členom ZIZ.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlagano začasno odredbo, da se toženi stranki ali tretji osebi po njenem pooblastilu prepoveduje na podlagi izvršnice pri banki podati zahtevo za izvršitev plačilne transakcije v breme sredstev tožeče stranke (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožeča stranka ni pojasnila kakšno je njeno preostalo premoženje, zlasti višine preostalih terjatev, zapadlost in neplačil terjatev ter denarnih tokov, da bi s primerjanjem ugotovilo ali bi bila z unovčitvijo izvršnice ogrožena likvidnost tožeče stranke in s tem podana verjetnost nastanka škode ali drugih neugodnih posledic. Zgolj povečanje portfelja zapadlih neplačanih terjatev ob pomanjkanju drugih navedb ne predstavlja avtomatične nevarnosti nastanka škode in drugih škodljivih posledic. Z unovčitvijo bi toženi stranki nastala premoženjska korist, zato je na tožeči stranki, da konkretneje izkaže, da z začasno odredbo s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke, da eksistenčna potreba po unovčenju ne obstoji.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da do ugotovitve o upravičenosti zahtevka v rednem postopku toženi stranki ne bi nastala nobena neugodna posledica, kar je jasno na prvi pogled. Izvršnica bi ostala v posesti tožene stranke, le vnovčiti je ne bi mogla. Glede na to, da je bila zamenjava cevi iz naslova jamčevanja za napake že izvršena, je večja verjetnost, da je zahtevek na vračilo izvršnice utemeljen, kar je sodišče že ocenilo. Zaradi opisanih nevarnosti ter obstoja velike možnosti zlorabe izvršnice s strani tožene stranke, bi unovčitev tožeči stranki pomenila težko nadomestljivo škodo. S tem bi bila tožena stranka neupravičeno obogatena še iz naslova unovčitve izvršnice poleg tega, da ni plačala za dobavljeno blago. Že zneski 50.000,00 EUR in 90.401,60 EUR predstavljajo visoke zneske, saj tožeča stranka glede na merila Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) sodi med majhne družbe, pri čemer so podatki o tem razvidni iz javnega registra in ne bi bilo potrebno presojati dodatnih izpostavljenosti tveganjem likvidnosti in povečavanju portfelja zapadlih neplačanih terjatev. Težko nadomestljiva škoda bi nastala iz razloga, ker zahtevka na ugotovitev ničnosti in vračila izvršnice ne bi mogla uspešno uveljaviti, če bi tožena stranka v vmesnem času unovčila izvršnico. Za toženo stranko ne bi nastala nobena neugodna posledica, saj bi v primeru zavrnitve zahtevka še vedno imela možnost unovčiti izvršnico, medtem ko bi za tožečo stranko imela unovčitev izvršnice za posledico denarno škodo, ponovno vložitev zahtevka zoper toženo stranko zaradi neupravičene obogatitve, predvsem bi se izjalovila možnost uveljavitve zahtevka na ugotovitev ničnosti izvršnice ter vračila. Premoženjski položaj tožene stranke je v tem trenutku bistveno ugodnejši glede na pogodbeno razmerje s tožečo stranko, saj ni plačala računov za dobavljeno blago, zahtevki iz reklamacije pa so dejansko odpravljeni. Glede na to, da ima tožeča stranka odprte zapadle terjatve iz istega pogodbenega razmerja do tožene stranke, ki jih sodno izterjuje in so v bistveno višjem znesku kot znesek na izvršnici, je jasno, da s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je razlogovanje sodišča v 11. točki sklepa nelogično in samo s seboj v nasprotju, ker glede na tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti izvršnice in njenega vračila toženi stranki ne bi nastala nobena neugodna posledica, saj bi obdržala instrument zavarovanja – izvršnico. V tem očitku gre za vprašanje izpolnjevanja enega od materialnopravnih pogojev za izdajo začasne odredbe, o čemer bo odločeno v nadaljevanju.
5. Pravno neodločilne so navedbe tožeče stranke v prvem delu pritožbe, ki se nanašajo na zaključek sodišča prve stopnje, da ni niti z verjetnostjo izkazala terjatve na ugotovitev ničnosti izvršnice (7. točka obrazložitve sklepa). Tožeča stranka je podala v tožbi dva zahtevka, prvega na ugotovitev ničnosti izvršnice in drugega na izročitev izvršnice. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožeča stranka z verjetnostjo izkazala obstoj terjatve na vračilo oziroma izročitev izvršnice, se pravi po drugem zahtevku, ker naj bi odpravila napake po reklamacijah na ceveh in je s tem prenehala obveznost iz izvršnice, zato je izpolnila pogoj po prvem odstavku 272. člena ZIZ (8. točka obrazložitve sklepa). Ali z verjetnostjo obstoji tudi prvi tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti ni več pravno pomembno za ta postopek zavarovanja. O njegovi gotovosti bo odločilo sodišče v sodbi.
6. Tožeča stranka neutemeljeno navaja: (-) da do ugotovitve o upravičenosti zahtevka v rednem postopku toženi stranki ne bi nastala nobena neugodna posledica, le unovčiti ne bi mogla izvršnice, (-) da je večja verjetnost, da je zahtevek na vračilo izvršnice utemeljen, (-) da je tožena stranka v zamudi s plačilom za dobavljeno blago, (-) da kolikor bi se izkazalo, da obstoji zahtevek, bi bila možnost pobota. Predlagala začasna odredba s prepovedjo unovčenja izvršnice 50.000,00 EUR bi imela neugodne posledice za toženo stranko. V skladu z 38. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju: ZPreZP-1) je izvršnica izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. Šteje se, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Ravno ta značaj izvršilnega naslova bi ji začasno odvzela predlagana začasna odredba.
7. Tožeča stranka je izročila toženi stranki izvršnico in v predlogu je priznala, da je v odgovoru z dne 13. 5. 2022 pristala na vračilo izvršnice nemudoma po opravljenem tehničnem pregledu (ta naj bi bil 15. 8. 20221; priloga A 26; 2. in 5. točka obrazložitve sklepa). Zneska izvršnice 50.000,00 EUR in dolga tožene stranke 90.401,60 EUR sta sicer res visoka, vendar avtomatično ne pomenita težko nadomestljive škode. Gre za pravni standard, katerega napolni sodišče v okoliščinah vsakega konkretnega primera. Pritožbena novota je navedba, da sodi tožeča stranka glede na merila ZGD-1 med majhne družbe in da so podatki o tem razvidni iz javnega registra. Ker ni pojasnila zakaj navedbe ni mogla podati v predlogu, je sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne drži pa, da ne glede na oba zneska ne bi bilo potrebno presojati dodatnih izpostavljenosti tveganjem likvidnosti in povečevanju portfelja zapadlih neplačanih terjatev. Pravilno je sodišče prve stopnje razlogovalo, da tožeča stranka ni pojasnila kakšno je njeno preostalo premoženje, zlasti višine preostalih terjatev, zapadlosti in neplačila terjatev ter denarnih tokov, da bi s primerjanjem ugotovilo ali bi bila z unovčitvijo izvršnice ogrožena likvidnost tožeče stranke in s tem podana verjetnost nastanka škode ali drugih neugodnih posledic ter da zgolj povečanje portfelja zapadlih neplačanih terjatev ob pomanjkanju drugih navedb ne predstavlja avtomatične nevarnosti nastanka škode in drugih škodljivih posledic (9. točka obrazložitve sklepa). Plačilo zapadle terjatve ne more predstavljati pravno priznane težko nadomestljive škode2. 8. Unovčenje izvršnice pomeni za tožečo stranko negativno posledico, je poseg v njeno premoženje in s tem v njene premoženjske interese. Po unovčitvi res nima smisla uveljavljati zahtevka na vračilo izvršnice, ker bi predstavljala zgolj papir. Vendar to ne pomeni, da bi bila brez pravnega varstva. Že v pritožbi priznava, da bo morala vložiti zahtevek zoper toženo stranko zaradi neupravičene obogatitve. V okviru tega bo imela možnost zatrjevati ničnost izročene izvršnice in zahtevati vračilo zneska po domnevno neutemeljeno unovčeni izvršnici. Torej pravno varstvo bo imela, le v drugačni obliki kot ga je začela pred unovčitvijo izvršnice. Za pravno varstvo z začasno odredbo pa je morala izpolniti stroge pogoje po ZIZ. V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izpolnila drugega pogoja za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljive škode (9. in 10. točka obrazložitve sklepa).
9. Neutemeljene so pritožbene navedbe: (-) da je premoženjski položaj tožene stranke v tem trenutku bistveno ugodnejši glede na pogodbeno razmerje s tožečo stranko, saj ji ni plačala računov za dobavljeno blago, (-) da so bili zahtevki iz reklamacije dejansko odpravljeni, (-) da s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke, (-) da zahtevki tožeče stranke iz naslova jamčevanja niso ogroženi, še posebej zaradi zapadlih nasprotnih terjatev do tožene stranke. Kot že ugotovljeno, je tožeča stranka izročila toženi stranki izvršnico in pristala na vračilo izvršnice nemudoma po opravljenem tehničnem pregledu (2. in 5. točka obrazložitve sklepa) in da rok zanj še ni potekel. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z unovčitvijo izvršnice za 50.000,00 EUR nastala toženi stranki premoženjska korist in da tožeča stranka ni izkazala, da z začasno odredbo s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke (11. točka obrazložitve sklepa). Prav tako je bilo že pojasnjeno, da bi s predlagano začasno odredbo začasno odvzeli izvršnici pomen izvršilnega naslova v skladu z 38. členom ZIZ. Zato tožeča stranka ni dokazala, da bi toženi stranki nastala le neznatna škoda. Ni izkazala alternativnega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
11. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
1 Datum še ni nastopil niti ob odločanju sodišča druge stopnje o pritožbi na seji 27. 7. 2022. 2 Sklep VSL I Cpg 1577/2015.