Jedro

Tudi v zadevah zaradi motenja posesti sodišče izjemoma lahko izda začasno odredbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev v ponovno sojenje. Sodišče ne dvomi v dejstvo, da je toženka ob zamenjavi peči odstranila ventila in del napeljave in s tem onemogočila ogrevanje prostorov, kjer živijo tožniki. To je motitveno dejanje po SPZ, saj gre za samovoljno in protipravno oviranje dosedanjega načina izvrševanja posesti. Bliža se kurilna sezona in s tem tožnikom nastane nenadomestljiva škoda, saj nihče ne more preživeti zime v mrzlem stanovanju. To je splošno znano dejstvo, da je pozimi treba v Moravčah ogrevati. Gre za logično sklepanje.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Meni, da je šlo za staro peč, ki jo je morala zamenjati. Teče postopek za razdružitev in predlagala je tožnikom, kako se to lahko razdruži. Vnuk jo stalno žali, ker težko prenaša in jo ponižuje. S pokojnim možem je zgradila novo hišo, v katero so se nedokončano vselili leta 1971. Kljub temu je vnuk I. zasedel polovico kletnih prostorov, namestil omare. Gre za nehvaležen in nespoštljiv odnos bivše snahe S. do nje in sovražni odnos vnuka do toženke. Opisuje, kako so se skušali dogovoriti in kaj jim predlaga v zvezi z ogrevanjem. Z grožnjami v zvezi z ogrevanjem le izsiljujejo. Do sedaj sta z možem veliko pomagala in tako tudi vzela v hišo S. v sedmem mesecu nosečnosti in vnuka I. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe iz razloga, ker tožeča stranka ni navedla verjetnosti terjatve in se ni sklicevala na podane terjatve v tožbi in ni predlagala dokazov, ki bi izkazovali verjetnost terjatve iz 1. odstavka 272. člena ZIZ. Meni tudi, da v tem primeru težko sodišče izda regulacijsko začasno odredbo, saj gre za postopek zaradi motenja posesti.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta obrazložitev kaže, da sodišče meni, da predlog za izdajo začasne odredbe ni popoln. Ne drži pa ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ne zatrjuje podlage in škode. V zadnjem odstavku na list. št. 2 tožeča stranka zapiše, da zime ni mogoče preživeti v mrzlem stanovanju in da imajo dojenčka ter da je s tem izkazan interes za sodno varstvo in za začasno odredbo, kot jo predlaga na list. št. 3. Res pa je, da ne predlaga dokazov za te svoje navedbe.

7. To je pomanjkljivo, saj vloga ne vsebuje vsega, kar je treba za obravnavanje. Tako vlogo pa sodišče glede na določbo 108. člena ZPP vrne v popravo in določi rok, da tožeča stranka vlogo popravi oziroma dopolni (2. odstavek 108. člena ZPP). Čeprav je vlogo vložil odvetnik, je glede na ustavno odločbo U-I-200/07, 2. odstavek 108. člena ZPP odpadel in sedaj mora sodišče vračati nepopolne vloge tudi odvetnikom strank. ZPP se namreč uporablja smiselno glede na 11. člen ZIZ. Enako je odločilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Cp 884/2000. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje (365. člen ZPP). Pritožba opozarja, da se je tožnikom zdelo samo po sebi zadostno oziroma da gre za splošno znano dejstvo, da je v mrzlem stanovanju pozimi težko preživeti. Vendar če se tožeča stranka sklicuje na splošno znana dejstva, jih mora v dokaznem predlogu navesti. Sicer gre za nepopolno vlogo. Če tožeča stranka v roku, katerega bo s posebnim sklepom postavilo sodišče prve stopnje, ne bo navedla dokazov in vsega, kar je treba, da je vloga sposobna za obravnavanje, bo sodišče prve stopnje predlog zavrglo.

8. Sodišče prve stopnje je še zapisalo, da zavrača predlog, ker gre za regulacijsko začasno odredbo v postopku zaradi motenja posesti. Vendar je treba opozoriti, da tudi v zadevah zaradi motenja posesti sodišče izjemoma lahko izda začasno odredbo. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno meni, da je predlog takšen, da zahteva več, kot zahteva tožeča stranka v tožbenem zahtevku, saj je postavila krajši izvršitveni rok kot v tožbenem zahtevku. Paricijski rok v začasni odredbi je lahko kratek oziroma ga mora sodišče preveriti v zvezi z materialnim pravom. V vsakem primeru pa bi sodišče prve stopnje, če bi menilo, da je izdaja začasne odredbe utemeljena, lahko naložilo daljši paricijski rok in višji zahtevek iz predloga zavrnilo.

9. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje vrne tožeči stranki predlog za izdajo začasne odredbe v popravo v skladu z določbami 108. člena ZPP. Če bo tožeča stranka ustrezno popravila vlogo, naj upošteva pri odločanju procesno gradivo v tej zadevi, saj tožena stranka podaja vrsto ugovorov, na katere bi v tem primeru sodišče moralo odgovoriti. Treba je tudi preveriti, na kar sicer v odločbi pravilno opozarja sodišče prve stopnje, da začasna odredba ne sme biti takšna, da v primeru, da bi se tožencu naložilo nekaj, česar z razveljavitvijo začasne odredbe ne bi bilo več mogoče odpraviti ali opustitev nečesa, česar kasneje več ne bi bilo mogoče storiti (odločba Ustavnega sodišča RS, opr.št. Up 275/97).