Jedro

Ker potrdilo o izvršljivosti ni bilo neutemeljeno izdano, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za njegovo razveljavitev. Na ta zaključek ne more vplivati dolžnikovo zdravstveno stanje ali dejstvo, da naj bi bil prava neuka stranka.

Dobri in skrbni stečajni upravitelji poučijo dolžnika o možnosti vložitve predloga za odpust obveznosti, kar predstavlja primer dobre prakse stečajnih upraviteljev, vendar pa jim zakon te dolžnosti izrecno ne nalaga. Sploh pa odsotnost take poučitve nima posledic za pravilnost končanja postopka osebnega stečaja oziroma za pravilnost izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka z dne 15. 6. 2016, zavrglo pa pritožbo zoper sklep o končanju stečajnega postopka in predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da nima računalnika in ga tudi ne zna uporabljati, za prebiranje objav AJPES pa bi moral nekoga angažirati, za kar pa nima denarja. Je prava neuka stranka in ga nihče ni poučil, kako poteka postopek osebnega stečaja in o vseh posledicah, ki nastanejo zaradi neukosti. Stečajni upravitelj z njim ni nikoli kontaktiral, zato tudi ni mogoče zakona tako formalno uporabljati. Pojasnil je, od kod izvira njegov dolg in kako je prišlo do izbrisa družbe I. d. o. o. Narok o začetku stečajnega postopka je bil opravljen 27. 2. 2014, čeprav za razpravo ni bil sposoben. V pravnem pouku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja piše, da rok za pritožbo teče za osebe, ki se jim sklep vroči, zato se sprašuje, ali on ni stranka v tem postopku, ki se ji sklep vroči, kar bi v najslabšem primeru moral storiti stečajni upravitelj. Težko premoženjsko stanje je nastalo brez njegove krivde, kljub temu pa sodišče vztraja pri obveznosti plačila neporavnanih zneskov iz stečajnega postopka. Postavlja se vprašanje logike uvedbe osebnega stečaja, če je razvidno, da vse zahteve ne morejo biti poravnane. Zato naj višje sodišče zadevo vrne v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP ne določa, da bi se sklep o končanju postopka osebnega stečaja osebno vročal dolžniku. To pa pomeni, da se ta sklep le objavi na spletnih straneh za objave, ki jih upravlja AJPES (2. točka 1. odstavka 122. člena ZFPPIPP).

5. Rok za pritožbo zoper ta sklep pa začne teči od objave sklepa (2. točka 2. odstavka 127. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da se je rok za pritožbo zoper ta sklep iztekel 30. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je sklep o končanju postopka osebnega stečaja postal pravnomočen 1. 7. 2016. To je bil namreč dan, ko se sklepa ni več dalo izpodbijati s pritožbo (1. odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Ker torej potrdilo o izvršljivosti ni bilo neutemeljeno izdano (42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za njegovo razveljavitev. Na ta zaključek ne more vplivati dolžnikovo zdravstveno stanje ali dejstvo, da naj bi bil prava neuka stranka. Prav tako nima vpliva zatrjevano dejstvo, da stečajni upravitelj ni kontaktiral stečajnega dolžnika ne pisno ne ustno. Višje sodišče pritrjuje dolžniku, da je tako ravnanje upravitelja vsaj nenavadno. Vendar pa v postopku osebnega stečaja upravitelj ni pooblaščenec stečajnega dolžnika, temveč je organ postopka, katerega delo je usmerjeno v varovanje in uresničitev interesov upnikov (1. odstavek 97. člena ZFPPIPP), vse za dosego namena postopka osebnega stečaja, ki se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih (1. odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je eno osnovnih vodil načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP. Dobri in skrbni stečajni upravitelji poučijo dolžnika o možnosti vložitve predloga za odpust obveznosti, kar predstavlja primer dobre prakse stečajnih upraviteljev, vendar pa jim zakon te dolžnosti izrecno ne nalaga. Sploh pa odsotnost take poučitve nima posledic za pravilnost končanja postopka osebnega stečaja oziroma za pravilnost izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

7. Tudi dejstvo, ki je zatrjevano v pritožbi, da stečajni dolžnik nima računalnika in ga ne zna uporabljati, ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. Dolžnik je vedel, da je bil nad njim začet stečajni postopek. Najmanj, kar bi od njega pričakovali, je, da bo poskrbel za svoje pravice in se poučil tudi o svojih obveznostih. Nobene ovire tudi ni bilo, da se ne bi sam obrnil na stečajnega upravitelja. Vsekakor pa bi dolžnik lahko potek stečajnega postopka spremljal tudi tako, da bi redno vpogledoval v spis, za kar ni videti nobene ovire, še posebej glede na to, da se je postopek vodil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, dolžnik pa stanuje na M. ulici v Ljubljani. Predvsem dolžnost stranke je, da skrbi za svoje pravice.

8. Pravilnosti izdanega potrdila o pravnomočnosti tudi ne morejo izpodbiti navedbe o zdravstvenem stanju stečajnega dolžnika ter o razlogih za insolventnost. Pravilnosti izbrisa družbe I. d. o. o. v tem postopku sploh ni dopustno preverjati, prav tako v tej fazi postopka tudi ni mogoče več izpodbijati utemeljenosti terjatve upnika A. 9. Odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja je bila tako pravilna. Ker je ta sklep že postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrglo pritožbo zoper njega (1. odstavek 128. člena ZFPPIPP v zvezi s 127. členom ZFPPIPP).

10. Prav tako je pravilna odločitev o zavrženju predloga za odpust obveznosti. Tak predlog se lahko vloži le do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (1. odstavek 398. člena ZFPPIPP), zato je bilo treba predlog za odpust obveznosti, vložen 26. 7. 2016, medtem ko je bil sklep o končanju postopka osebnega stečaja izdan že 15. 6. 2016, zavreči. 11. Višje sodišče še dodaja, da se je postopek osebnega stečaja začel s sklepom z dne 3. 3. 2014, končan pa je bil po več kot dveh letih (s sklepom z dne 15. 6. 2016), kar pomeni, da je imel dolžnik več kot dovolj časa, da bi se poučil o svojih pravicah in bi lahko predlog za odpust obveznosti vložil pravočasno, pred izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Čeprav višje sodišče niti ne sme preizkušati pravilnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, saj pritožba ni bila pravočasno vložena, pa dolžniku še pojasnjuje, da mora sodišče prve stopnje, ko izda sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v kolikor v postopku ni prišlo do odpusta obveznosti, ki v postopku osebnega stečaja niso bile plačane, v njem tudi naložiti dolžniku, da plača neplačani del terjatev, ki so bile v postopku osebnega stečaja priznane (1. odstavek 396. člena ZFPPIPP). Presoja, ali je dolžnik to sploh sposoben plačati, ni stvar sodišča, ki tega sploh ne sme presojati. Dolžnik pa je imel več kot dovolj časa, da bi preprečil to zakonsko posledico – tako da bi pravočasno, v času trajanja postopka osebnega stečaja, predlagal tudi odpust obveznosti, ki v postopku osebnega stečaja ne bodo plačane. Tega pa ni storil, zato bo moral nositi tudi posledice svoje neaktivnosti.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.