Jedro

Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obdolženčevega materialnega stanja pravilno upoštevalo, da obdolženec živi v skupnem gospodinjstvu s staršema ter mlajšim bratom, ki je sicer že polnoleten vendar ni v rednem delovnem razmerju, in je postopalo pravilno, ko je ugotavljalo dohodke vseh družinskih članov, ki so jih prejeli v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo obdolženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks v višini 30,00 EUR in stroškov postopka v višini 187,52 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje obdolženec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) ter smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bil obdolženec s sodbo o prekršku PR 662/2021 z dne 21. 6. 2021 spoznan za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1, za katerega mu je bil izrečen opomin in naloženo plačilo stroškov postopka - sodne takse v znesku 30,00 EUR ter stroškov skladiščenja zaseženega vozila v skupni višini 128,87 EUR. S sklepom z dne 22. 10. 2020 mu je bilo naloženo še plačilo nadaljnjih stroškov hrambe v višini 58,65 EUR.

5. Obdolženec je po pravnomočnosti sodbe vložil predlog za oprostitev plačila stroškov postopka, o katerem je sodišče odločalo v skladu s petim odstavkom 144. člena ZP-1 ter 11. členom zakona o sodnih taksah (ZST-1). Oba zakona določata, da se sme sodišče oprostiti stranko plačila stroškov postopka o prekršku, med katere spada tudi sodna taksa, če bi bila s tem plačilom ogroženo vzdrževanje stranke oziroma storilca ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati, ker bi bilo s tem plačilo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali osebe, ki jih je dolžna preživljati. Prvi odstavek 11. člena ZST-1 pa določa tudi, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri tem mora upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, pri čemer pa nadalje drugi odstavek 13. člena ZBPP določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ali nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.

6. V skladu z 12.a členom ZST-1 se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb, pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri tem ne upošteva tisto premoženje stranke ali njenih družinskih članov, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

7. Osebe, ki se upoštevajo pri načinu ugotavljanja materialnega položaja v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, določa 10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki v prvem odstavku določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo 1. zakonec oziroma oseba s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti in 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. Drugi odstavek 10. člena ZUPJS pa določa, da se v primeru, če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka (torej otrok ali pastorek), poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo starši oziroma tisti izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ter bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.

8. Obdolženčevo pritožbeno izraženo prepričanje, da prihodki njegovih družinskih članov pri odločanju o njegovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka niso pomembni, je glede na predstavljeno zakonsko podlago neutemeljeno. Na to tudi v ničemer ne vpliva pritožbeno zatrjevano dejstvo, da od staršev že od 18. leta ne dobiva žepnine. Obdolženec je po lastnih trditvah redni študent, ki redno izpolnjuje študijske obveznosti, zaradi česar so ga starši v skladu z določbami Družinskega zakonika (DZ) dolžni preživljati. Načelo dolžnosti preživljanja se zrcali tudi v določbi 10. člena ZUPJS, ki pa je namenjena tudi preprečevanju možnosti izigravanja pravic do javnih sredstev in posledično tudi oprostitev plačila stroškov postopka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obdolženčevega materialnega stanja pravilno upoštevalo, da obdolženec živi v skupnem gospodinjstvu s staršema ter mlajšim bratom, ki je sicer že polnoleten vendar ni v rednem delovnem razmerju, in je postopalo pravilno, ko je ugotavljalo dohodke vseh družinskih članov, ki so jih prejeli v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.

9. Sodišče prve stopnje je tako ob obravnavanju obdolženčevega predloga za oprostitev plačila stroškov postopka ugotovilo, da je obdolženčeva mati v obdobju od aprila do junija 2021 prejela skupne obdavčljive dohodke v višini 7.158,25 EUR, oče v višini 10.527,63 EUR, brat pa 138,57 EUR, kar pomeni da so skupni dohodki znašali 17.824,45 EUR neto, povprečni mesečni dohodek na družinskega člana pa 1.485,37 EUR neto, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, ki znaša 804,36 EUR. Teh pravno odločilnih ugotovitev obdolženec v pritožbi ne izpodbija, ob takih ugotovitvah, ki jih potrjujejo podatki o spisovnem gradivu, pa je odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, pravilna in zakonita.

10. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so mu policisti po nepotrebnem zasegli motorno vozilo, saj sta policista po preiskavi ugotovila, da njegove vozniške sposobnosti niso bile v ničemer poslabšane in da so torej z zasegom avtomobila nastali zgolj nepotrebni stroški, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v okviru predmetnega postopka ne more spuščati v presojo potrebnosti stroškov hrambe zaseženega vozila, saj to ni relevantna okoliščina pri presojanju utemeljenosti predloga za oprostitev plačila stroškov postopka, o plačilu katerih je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Celju. Zgolj v vednost obdolžencu pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v okoliščinah, kot so bile izkazane v predmetni zadevi, policisti dolžni zaseči motorno vozilo, s katerim je bil storjen prekršek in ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je obdolženi dejansko storil prekršek in da je zanj tudi odgovoren, je dolžan plačati tudi stroške postopka o prekršku, ki so nastali zaradi postopka oziroma v zvezi s postopkom.

11. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).